Kako daleč so zavarovanja po meri?

Odvisno od tega, koga vprašate. Povprečen Zemljan si jih težko predstavlja, (starim) zavarovalnicam ne dišijo, za tehnološka zagonska podjetja v panogi zavarovalništva, t. i. insurtech, pa so glavni vir inovacij.

Zavarovalništvo je obsežna panoga, ki je (bila) večinoma nespremenjena že stotine let, je pa zato velika tarča za tehnološka podjetja, ki jo želijo preobraziti, a se je izkazalo, da je ta oreh še posebej trd. Nič ne de, očitno je le treba najti prave prebojne tehnologije. In denar zanje. Vlagatelji v podjetja iz panoge insurtech bodo letos za inovacije skupno zapravili okoli 3,8 milijarde evrov, piše v poročilu Stanje globalnega zavarovalništva, ki so ga pripravila podjetja Dealroom.co, Mundi Ventures in MAPFRE. Povsem pričakovano, ZDA z 1,6 milijarde evrov še naprej vodijo v višini tehnoloških naložb v zavarovalništvo, sledi jim Evropa z okroglo milijardo evrov naložb.

Kam se steka denar v omenjenem tehnološkem ekosistemu? Večina vlagateljev je osredotočena na podjetja, ki ponujajo programsko opremo kot storitev (SaaS) s poslovnim modelom B2B – takšna podjetja so pridobila kar 43-odstotni delež omenjenega financiranja, kar je tudi največji delež v zgodovini priprave omenjenega poročila. Ta kategorija podjetij med drugim vključuje ponudnike programske opreme, podjetja, specializirana za upravljanja tveganj, prevzemanja zavarovanj, administrativne in pozavarovalne tehnologije. Mnogi vlagatelji stavijo na podjetja z izdelki, nadgrajenimi z umetno inteligenco.

Kakšne zavarovalniške inovacije pa imajo najraje vlagatelji? Če gre soditi po namenski rabi sredstev, jih dobra polovica stavi na inovacije na področju življenjskih in zdravstvenih zavarovanj (mimogrede, kronične bolezni na razvitih trgih predstavljajo kar 70–90 odstotkov izdatkov za zdravstveno varstvo), ki so tako prvič premagale kategorijo nezgodnih zavarovanj in zavarovanj nepremičnin. Krepi se tudi zanimanje za inovacije v svetu zavarovanj za podnebna tveganja in zavarovanje poslovanja podjetij.

Zavarovanja z umetno inteligenco

Umetna inteligenca povezuje krajino ponudnikov tehnologije z zavarovalništvom. Večina prišlekov v to panogo ponuja izdelke umetne inteligence (in generativne umetne inteligence). Aplikacije te tehnologije pa se pogosto osredotočajo na prednostne primere uporabe, kot so razvrščanje tveganj za zavarovalce, triaža terjatev in odkrivanje zlorab ali prevar, saj so tu prihranki za zavarovalnice najočitnejši. Generativna umetna inteligenca se precej posrečeno obnese tudi na spletnih straneh zavarovalnic (klepetalni boti) in v klicnih centrih, kjer močno olajša delo zaposlenim. Med večkrat nagrajenimi zavarovalniškimi inovatorji se letos omenjajo podjetja Akur8, Indico Data in Reask.

Sposobnosti umetne inteligence na področju zavarovalništva s pridom izkoriščajo tudi posredniki, ki z njo ustvarjajo razliko (oziroma svoj dobiček). Prav posredniki z delegiranimi pooblastili za sklepanje zavarovalnih pogodb enega zavarovalnega nosilca ali več ter povezanih subjektov, kot je upravljanje splošnih zavarovateljev, so med uspešnejšimi podjetji v tej panogi, sploh če znajo ponudbe različnih zavarovalnic spraviti v nov paket ali storitev, ki je stranki bolj prilagojena od izvirnikov. Posebej veliko tovrstnih primerov je pri posrednikih, ki podjetjem ponujajo premoženjsko in nezgodno zavarovanje, krepi pa se tudi ponudba zavarovanj, ki so bolj pisana na kožo posamezniku in njegovim dejanskim potrebam – denimo zavarovanje sosedovega ali prijateljevega vozila, ki ga občasno vozimo, ali pa zavarovanje opreme (kamera, fotoaparat) ob obisku koncerta ali športne prireditve ipd.

Včasih štejejo že majhne stvari, kot je odprava »trenj« v postopkih sklepanja zavarovanj. Root Insurance, eno od mnogih insurtech podjetij, je zabeležil več kot 12 milijonov prenosov svoje aplikacije, ki voznikom omogoča, da prejmejo zavarovalno polico v manj kot eni minuti, upravljajo podrobnosti zavarovanja in prek aplikacije tudi vložijo zahtevek za povračilo škode ob poškodbi ali nezgodi. Podjetje, kot je Lemonade, ponuja napredne možnosti na področju stanovanjskih zavarovanj, z vključeno oskrbo hišnih ljubljenčkov ter drugih članov. In celo najde način, kako vrniti del zavarovalne premije skupnosti – tako, da neporabljene premije podari neprofitnim organizacijam, ki jih izberejo njihovi uporabniki. Takšnih primerov je še ogromno ...

Zavarovanje za kibernetske napade

Če bi podjetja vprašali, katero vrsto zavarovanja bi ta hip potrebovala, pa ga težko pridobijo, so to vsekakor zavarovanja za kibernetske napade/grožnje. Zavarovanje pred kibernetskim kriminalom je zato vedno pomembnejše področje v svetu ponudnikov insurtech. Klasične zavarovalnice ga bodisi niti nimajo v ponudbi ali pa so tovrstna zavarovanja površno sestavljena in/ali polna drobnega tiska, ki pogosto vodi do majhnih ali celo mizernih izplačil v primeru hekerskega napada, vdora ali ugrabitve ter kraje podatkov. Težko bi jim rekli obliž oziroma so kvečjemu obliž, kot bi z njim zdravili pacienta v kritičnem stanju.

A tudi to se utegne spremeniti. S tem, ko imajo tudi zavarovalnice vedno boljši vpogled v varnostne zaščite podjetij, ki si želijo zavarovanj pred kibernetskim kriminalom, in ob pomoči umetne inteligence pri analizi v vrzeli ter tveganja, bi lahko ponudile tudi precej bolj konkretna zavarovanja, ki bi tako bila dopolnilo kibernetski zaščiti posameznega podjetja. A bi tako še vedno ostala primerna predvsem za velika podjetja. To pa želi spremeniti zagonsko podjetje Cowbell, ki se osredotoča na kibernetska zavarovanja malih in srednje velikih podjetij. Kot ocenjuje omenjeno ameriško podjetje, so povprečni stroški kibernetskih napadov na mala podjetja lani znašali okoli 13.000 evrov. Te bi lahko podjetja znatno zmanjšala, če bi bila deležna že zgodnjih opozoril, da se morebiti pripravlja napad nanje oziroma na tarče, podobne podjetju. In tako se je Cowbell, skladno z imenom podjetja (cowbell v angleščini pomeni kravji zvonec), specializiral za zgodnje prepoznavanje signalov kibernetskih napadov, ki jih v obliki storitve nudi podjetjem. Hiter napredek v svetu kibernetskih groženj namreč posebej ogroža mala in srednje velika podjetja, saj jim navadno primanjkuje virov (beri: denarja in ljudi), ki jih imajo večja podjetja, da bi se zoperstavila tem razvijajočim se nevarnostim.

Cowbellov pristop je proaktiven in prilagodljiv; podjetje nenehno analizira in se uči iz taktik, ki jih uporabljajo kibernetski kriminalci za razvoj prilagojenih zavarovalniških produktov. Z izkoriščanjem teh vpogledov želijo tehnološko gnani zavarovalničarji svoje stranke bolje pripraviti na morebitne kibernetske incidente in zagotoviti, da se zavarovalno kritje razvija v tandemu z nastajajočimi kibernetskimi tveganji. Gre za proaktivni pristop, ki že odmeva v svetu zavarovalniških inovacij. Prek analize odškodninskih zahtevkov lahko zavarovalnice, kakršna je Cowbell, zbirajo dragocene vpoglede v pretekle varnostne incidente, ugotovitve pa delijo z zavarovanci z namenom izboljšave postopkov na področju kibernetske varnosti. Z okrepitvijo kibernetske higiene lahko zavarovalnice spodbudijo mala in srednja podjetja, da sprejmejo (naj)boljše varnostne prakse, kar na koncu pelje gospodarstvo po poti večje kibernetske odpornosti.

Tehnološko gnani zavarovalničarji želijo svoje stranke bolje pripraviti na morebitne kibernetske incidente in zagotoviti, da se zavarovalno kritje razvija v tandemu z nastajajočimi kibernetskimi tveganji.

Drugačna življenjska zavarovanja

Zelo zanimivega načina sklenitve in kritja iz naslova življenjskega zavarovanja pa se domislilo podjetje Wysh. S ciljem narediti zavarovanje dostopnejše in bolj vključujoče Wysh v partnerstvu z bankami ponuja samodejno, brezplačno zavarovalno kritje v višini do 10 odstotkov stanja na transakcijskem računu. Life Benefit, kot se inovativni zavarovalni produkt imenuje, želi zapolniti ključno vrzel na trgu življenjskih zavarovanj. Alex Matjanec, direktor Wysha, poudarja, da tradicionalni produkti življenjskih zavarovanj pogosto zahtevajo zapletene postopke sklepanja zavarovanj, kar lahko marsikaterega posameznika izključi iz zavarovanja. Wysh pa z njegovo integracijo v storitev vodenja transakcijskega računa samodejno zagotavlja brezplačno življenjsko zavarovanje, ki raste skupaj s stanjem na računu stranke.

»Life Benefit je nastal iz želje po razširitvi dostopa do življenjskega zavarovanja in reševanju naraščajočega problema podzavarovanih posameznikov,« opisuje Matjanec in dodaja, da je bil cilj sodelovati z bankami in življenjska zavarovanja narediti del finančne poti posameznika, ne da bi morali tovrstno zavarovanje uporabniki aktivno skleniti sami.

Wysh se je pri razvoju produkta Life Benefit soočil s številnimi pomembnimi izzivi, med katerimi je bil najpomembnejši regulativni. V ZDA ustanovitev zavarovalnice ni enostavna. Matjanec poudarja, da je moralo podjetje Wysh za uvedbo te inovativne rešitve samo postati nosilec življenjskega zavarovanja in krmariti po zapletenem regulativnem postopku – od države do države. V nasprotju z drugimi podjetji iz panoge insurtech, ki merijo predvsem na poenostavitev nakupnega procesa brez spreminjanja samega produkta, je Wysh poskušal temeljito spremeniti, kako je življenjsko zavarovanje vključeno v finančne produkte. Mimogrede, to je zahtevalo več kot 18 mesecev razvoja in lobiranja pri regulatorjih za pridobitev odobritev v posameznih zveznih državah.

Pristop podjetja Wysh je danes zgled za druga podjetja iz sveta insurtech o tem, kako lahko globoko integrirani zavarovalniški produkti inovirajo in dodajo vrednost v tradicionalnem bančnem okviru. Vgrajeno zavarovanje je namreč rastoče področje v prostoru zavarovalništva in finančnih storitev. V prihodnje se torej lahko pripravimo na vedno več v finančne storitve vgrajenih zavarovalniških storitev/kritij. Živel insurtech!