Kako deluje sistem elektronskih vinjet - Konec lepljenja

Letos ne bomo več lepili novih vinjet na vetrobranska stekla, temveč bomo z njih zgolj postrgali stare. Nove bomo lahko kupili prek interneta, staromodnejši pa se bodo še vedno lahko oglasili na prodajnih mestih, a tudi tam ne bo nalepk. O vzpostavitvi sistema e-vinjet je bilo prelitega že veliko črnila, zato si raje oglejmo, kako sistem deluje.

Vinjetni sistem je bil v Sloveniji 13 let, vsaj za končnega uporabnika, praktično enak. Vsako leto smo na vetrobransko steklo namestili nalepko nove barve, ki se je v teh letih dvakrat podražila, in vsako leto smo lahko prevozili kakšen kilometer avtocest več. Analognim vinjetam primeren je ostajal tudi nadzor: včasih so promet preusmerili na počivališča in preverjali nameščenost vinjet, spet drugič so to počeli v prometnem toku, denimo na nekdanjih cestninskih postajah, mejnih prehodih ali izvozih. Od 1. decembra letos pa klasičnih letnih vinjet ni več mogoče kupiti, saj je Dars začel uporabljati sistem e-vinjet (do februarja bodo tedenske in mesečne še kot nalepke).

Vinjetni sistem je pavšalni način zaračunavanja uporabe določenih cest, ki ga poznajo v več državah. Za plačilo uporabe avtocest se uporablja v Avstriji, Švici, Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem, Češkem in Slovaškem. Ponekod se z vinjeto plačujejo tudi druge ceste, denimo v Nemčiji vožnjo po večjih mestih (ekološka vinjeta). Medtem ko s klasično cestnino plačamo prevoženo razdaljo, z vinjeto kupimo časovno omejeno pravico do neomejene vožnje.

Sistem e-vinjet sestavljajo centralni sistem in podsistema nadzor ter prodaja. Slika: Skytoll

Ko so pred 14 leti uvajali vinjete, je bil sicer javnosti najočitnejši argument nižja cena za pogoste uporabnike (in predvidljivejši prihodki upravljavca), a vinjete imajo še dve pomembni prednosti. Z nižjo ceno je povezana tudi preusmeritev prometa na avtoceste, ki so najvarnejše ceste, hkrati pa odprava ustavljanja na cestninskih postajah skrajša potovalne čase in zmanjša onesnaževanje. Dars je leta 2019 izračunal, da bodo težka vozila zaradi ukinitve ustavljanja na cestninskih postajah (uvedli so sistem DarsGo) v letu 2020 porabila za 168 GWh manj goriva (potem je sicer udarila epidemija). To je 16,4 milijona litrov nafte oziroma približno letna proizvodnja srednje velike hidroelektrarne (Dravograd).

Vse to pa seveda pomeni, da je treba uvesti tudi primeren nadzor.

Kaj so e-vinjete

E-vinjete so konceptualno enake kot klasične, le da na vetrobransko ne lepimo dokazila o nakupu, temveč je vse zabeleženo v elektronski zbirki. Tak sistem imajo na Slovaškem in Češkem, medtem ko v Avstriji uporabljajo kombiniranega in se lahko vsak odloči sam, ali želi nalepko ali digitalno vinjeto. V Sloveniji so letne e-vinjete na voljo od 1. decembra 2021, polno pa bo sistem, ki sta ga postavila Dars in slovaški Skytoll, zaživel 1. februarja 2022. Oglejmo si podrobneje, kaj vsebuje približno 16 milijonov evrov vreden sistem.

V idealnem svetu bi za elektronske vinjete potrebovali le spletno prodajalno, v kateri bi vsi pošteni in digitalno pismeni uporabniki avtocest s pametnim telefonom kupili ustrezno vinjeto pa bi vsi živeli srečno do konca svojih dni. Realnost ima seveda bistveno več odtenkov, od računalniške pismenosti uporabnikov do njihovih motivov, zato je sistem kompleksnejši. Nadzor tudi ne pomeni, da zadostuje namestiti le nekaj kamer za prepoznavanje registrskih oznak (ANPR), kot jih najdemo na parkiriščih pred trgovskimi centri.

Za tovorna vozila je drugače

Tovorna vozila se v Sloveniji cestninijo po prevoženih kilometrih, in sicer na 128 odsekih. Sistem DarsGo je v uporabi od 1. aprila 2018 in uporablja sistem mikrovalovnega cestninjenja. Po celotnem avtocestnem omrežju so nameščeni portali, ki zaznajo vožnjo tovornih vozil, uporabljajo sistem posebne komunikacije kratkega dosega (DSRC), ki je v osnovi soroden staremu sistemu ABC. Cestninjenje poteka v prostem prometnem toku, torej se vozilom ni treba ustaviti. Pred uporabo mora biti v vozilu nameščena posebna naprava OBU (on-board unit), ki jo portal zazna in samodejno obračuna cestnino, ki ustreza dolžini odseka.

E-vinjeti sistem sestoji iz treh glavnih komponent: centralnega sistema, podsistema nadzor in podsistema prodaja. Med seboj se ti sistemi pogovarjajo z vmesniki API po več arhitekturah (denimo REST je na izmed njim). Poleg tega ima centralni sistem še povezave do zunanjih sistemov in evidenc, Darsovih sistemov in evidenc ter nekaterih drugih storitev. Uporabnik ima, če vse poteka normalno, izkušnjo samo s podsistemom prodaja, zato začnimo pri njem.

Uporabniška izkušnja

Za naše bralce je verjetno najenostavnejša možnost nakup prek spletne strani (evinjeta.dars.si). Najprej moramo vnesti svoj elektronski naslov, na katerega dobimo potrditveno elektronsko pošto (z žetonom), da sploh lahko nadaljujemo postopek. Šele nato vnesemo registrske oznake vozila skupaj z državo registracije, vrsto vinjete in njeno veljavnost. In to so tudi edini podatki, ki jih kupec mora pustiti Darsu. Mogoča bo tudi registracija uporabniškega imena, torej nekakšno odprtje e-uporabniškega računa, kjer bomo vnesli več podatkov o sebi. Ta način omogoča poenostavitev več opravil, denimo plačilo tudi z bančnim nakazilom, enostavno upravljanje več e-vinjet (za podjetja), vlaganje različnih zahtevkov prek spleta, spremembo začetka veljavnosti in registrskih oznak (samo pred začetkom veljavnosti), obvestilo o izteku veljavnosti itd.

Kamera za zajem posnetkov vozil. Slika: Skytoll

E-vinjete veljajo točno eno leto od nakupa in ne več fiksnih 14 mesecev od decembra v letu poprej do januarja leto po preteku. Plačati je mogoče s plačilno kartico ali Paypalom. In res, v dveh minutah nam je uspelo kupiti vinjeto. E-vinjeto bo mogoče kupiti tudi na dosedanjih prodajnih mestih, torej pri različnih trgovcih, na bencinskih servisih ipd. Končni rezultat je v obeh primerih enak: dobimo potrdilo o nakupu, v sistem pa je samodejno zabeleženo dejstvo, da je avto upravičen do vožnje po avtocesti.

Registrska oznaka je osebni podatek

Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, piše v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Informacijski pooblaščenec že več kot desetletje konsistentno poudarja stališče, da je tudi registrska oznaka vozila, ki je registrirano na fizično osebo, osebni podatek. Pri tem ni osamljen, saj je tudi Ustavno sodišče leta 2019 razveljavilo del Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je uvajal tehnična sredstva za optično prepoznavanje registrskih tablic in sedemdnevno shranjevanje vseh zbranih podatkov. Tudi Zakon o cestninjenju (ZCestn) zahteva takojšen izbris podatkov iz nadzora, vključno z lokacijo, ko se ugotovi, da kršitev pri plačilu cestnine ni.

Vse to so razlogi, da Dars ne sme shranjevati optično prebranih registrskih oznak iz cestninskega nadzora. Vsi podatki, ki jih sistem hrani, so fizično locirani v Sloveniji. Omogoča pa portal E-vinjeta vsakomur preveriti, ali je za katerokoli registrsko oznako kupljena veljavna e-vinjeta, torej tudi za soseda. Omejili so le število zaporednih vpogledov, tako da ne moremo v vztrajnostjo postrgati celotne zbirke.

Poleg odloga veljavnost do 30 dni imajo e-vinjete še nekaj prednosti v primerjavi s klasičnimi. Pred začetkom veljavnosti bomo lahko preklicali nakup, kasneje pa bo moč dobiti vrnjen neizkoriščeni del kupnine letne vinjete, če bomo avto odjavili iz prometa. Tudi pri kraji registrskih tablic bomo lahko dobili vrnjen del kupnine, nato pa bomo kupili novo. Mogoče se bo tudi naročiti na opomnik pred iztekom veljavnosti. Pred nakupom bo sistem opozoril, če bi za vnesene registrske oznake že obstajala veljavna vinjeta. In da, vinjeto lahko kupimo za poljubno vozilo, ne le lastno, če le poznamo registrske oznake.

Podsistem prodaja torej vsebuje spletno aplikacijo za registrirane in neregistrirane uporabnike, spletno aplikacijo za fizična prodajna mesta in spletno aplikacijo za centralno urejanje podatkov o e-vinjetah. Vključuje še poprodajne storitve, kamor uvrščamo popravke, zaledno pisarno in klicni center, računovodske storitve, spremljanje in poročanje ter vmesnike do ostalih storitev (parkirnine, polnjenje električnih vozil itd.).

Sistem lahko posname vozila od spredaj ali zadaj. Slika: Skytoll

Sistem

Centralni sistem predstavljata identični omrežna in strežniška oprema na dveh lokacijah, o katerih Dars seveda ni preveč zgovoren. Obe lokaciji sta ustrezno zavarovani in v Ljubljani, je pojasnil Matej Kranjc, ki je pri Darsu direktor projektov. V centralnem sistemu so enote za zaračunavanje in kliring, upravljanje stikov s strankami in e-pošta, e-arhiv, programski vmesniki in servisi ter druga programska oprema. Centralni sistem skrbi za monitoring celotnega sistema, izdelavo varnostnih kopij, zagotavljanje podatkov za druge podsisteme, upravljanje tehničnih področij (oddaljeni dostop, zaščite, e-pošta, LAN, WLAN, ActiveDirectory ipd.).

Sistem se mora znati pogovarjati z obstoječimi Darsovimi sistemi, in sicer z ERP (Enterprise Resource Planning), ki je trenutno Microsoft Dynamics NAV2009r2, s strežnikom za elektronsko pošto, POS, klicnim centrom, z DWH (podatkovno skladišče) ter DarsGo in evidenco za shranjevanje kršitev.

Centralni sistem skrbi tudi za dostop do zunanjih sistemov in evidenc, ki jih ni malo. Ker vinjete kupujejo tudi pravne osebe in javni sektor, potrebuje povezavo do Ajpesa in Ujpa (Uprava za javna plačila). Za delovanje z drugimi državnimi organi skrbi dostop do sistema HKOM (komunikacijsko omrežje državnih organov), prek njega pa še do CRP (centralnega registra prebivalstva), ki je pomemben pri obravnavi kršiteljev, do MRVL (matični register vozil in prometnih listin) za preverjanje, ali je za vozilo nameščen pravi tip vinjete, in do evropskega EUCARIS (EUropean CAR and driving license Information System), ki služi tudi pri iskanju ukradenih vozil, s čimer se potem ukvarja policija. Na koncu so tu še povezave do Fursa za izdajo e-računov ter EKT (evidenca kazenskih točk) in EVD (evidence vozniških dovoljenj) pri obravnavi kršiteljev. V vseh teh primerih podatke iz teh evidenc prevzema Dars in ne obratno, torej Furs zdaj ne bo nenadoma vedel, kod se vozimo (niti tega ne bo vedel Dars, dokler bo vinjeta veljavna). Z zunanjimi zbirkami sistem komunicira po tehnologiji SOAP z izmenjavo dokumentov XML.

Montaža opreme za nadzor. Slika: Dars

Podsistem nadzor

Podsistem nadzor je dvigal največ prahu, saj so se pojavljale bojazni, da se bo zdaj vedelo, kje se posameznik vozi. Teoretično bi bilo to seveda mogoče, a bi bilo to nezakonito, zato je sistem že načrtovan tako, da se to ne zgodi. Ključni del nadzora je seveda branje registrskih oznak (ANPR – Automatic number-plate recognition), ni pa to vse.

Nadzor se izvaja na stacionarni opremi (portali, nadvozi, stebri), prenosni opremi (tripodna stojala), mobilni opremi (v vozilih) in ročni opremi (prenosni telefon, tablice). Spočetka bo imel sistem 20 stacionarnih kamer, 20 kosov prenosne opreme in še 33 vozil. Tudi stacionarna oprema ne bo popolnoma stacionarna, saj je na voljo več portalov in 75 stebrov, med katerimi bodo prestavljali opremo – podobno kot s premičnimi radarji, ki se lahko selijo po praznih ohišjih. Temu pravijo strategija nadzora in je javno ne razkrivajo, pravijo pa, da bo nemogoče prevoziti znaten del avtoceste, ne da bi vozilo preverili.

Prenosna oprema se bo postavljala na priključkih, počivališčih in podobnih lokacijah. Mobilna oprema bo delovala iz stoječih ali premikajočih se vozil. Vgradili jo bodo v 25 Mercedesov V250, Volkswagen Transporter T5, štiri Škode Octavia in tri Renaulte Megane, ki jih že imajo za cestninski nadzor. Hkrati bodo imeli še 40 ročnih nadzornih enot, ki jo bodo imeli nadzorniki (teh je okoli 175) in bodo namenjene skeniranju mirujočih ali počasnih (do 30 km/h) vozil. Ostala oprema bo delovala vsaj do hitrosti 160 km/h (prepoznavanje registrskih oznak), fotografiranje pa vsaj do 250 km/h.

Stacionarna oprema komunicira prek Darsove optike, ki je položena vzdolž slovenskih avtocest (o tem smo pisali že v Monitorju 06/15, Slovenska internetna hrbtenica, ko jo je upravljalo še hčerinsko podjetje Delkom, zdaj pa je del Darsa). Ostala oprema ima namenske kartice SIM za brezžični dostop (APN) do omrežja, ki poteka prek zaščitenih omrežij (openVPN).

Kod hodi satelitsko cestninjenje?

Ob uvedbi vinjet pred 13 leti se je veliko govorilo, da gre za zelo začasno rešitev, ki jo bosta kmalu zamenjala satelitsko cestninjenje in plačilo po prevoženih kilometrih. Leta 2008 smo lahko brali, da bodo do leta 2010 satelitsko cestninili vsa vozila. Seveda se to ni zgodilo. Potem so elektronske vinjete napovedovali že pred leti, pa smo jih dobili šele zdaj, zato bodo verjetno ostale še lep čas.

Kje pa se torej skriva satelitsko cestninjenje? V nekaterih drugih državah. Ko je Slovenija vzpostavljala sistem za cestninjenje tovornega prometa v prostem prometnem toku, je zmagal konzorcij okrog Telekoma Slovenija in Q-Free, ki je ponudil mikrovalovno cestninjenje. Na drugem mestu je bil konzorcij Iskratela in Skytolla, ki je predlagal satelitsko cestninjenje, a je bil zaradi višje cene zavrnjen. Če bi se zgodilo obratno, bi imeli danes satelitsko cestninjenje za tovornjake in morda tudi za osebna vozila. Dars takrat v razpisu ni preferiral enega ali drugega.

V Evropi se za tovorna vozila uporabljajo vsi trije sistemi. Vinjetni sistem (Euro-Vignette) uporabljajo v Luksemburgu, na Nizozemskem, Danskem in Švedskem (Belgija in Nemčija sta izstopili). Z enotno vinjeto lahko v plačanem časovnem oknu neomejeno vozimo po teh cestah. Satelitski sistem pa uporabljajo v Nemčiji, Belgiji, Bolgariji, na Slovaškem, Madžarskem in Češkem.

Odločitev med satelitskim in mikrovalovnim sistemom ni enostavna, ker imata vsak svoje prednosti. Mikrovalovni sistem je spočetka dražji, ker je treba zgraditi infrastrukturo, a so naprave v vozilih (OBU) zelo poceni. Tudi vzdrževanje sistema ni drago, vsa infrastruktura pa je pod nadzorom upravljavca. Predstavlja pa nevarnost, da se bodo vozniki začeli izogibati avtocestam.

Satelitski sistem je ceneje vzpostaviti, ker infrastrukturo že imamo (GPS ali Galileo), so pa potem OBU v vozilih dražji in kompleksnejši, saj morajo sami računati, kod vozimo in koliko bo to stalo. Ob širjenju avtocestnega omrežja je trivialno širiti tudi plačljivosti, ki jih lahko razširimo tudi na regionalne ceste in tako v celoti izničimo prednosti izogibanja. Ena večjih težav pa je, da sistem ni v celoti v lasti upravljavca in pod njegovim nadzorom. Čeprav se podatki o prevoženih trasah ne pošiljajo upravljavcu, le skupni znesek, imajo številni ljudje pomisleke o uporabi sistema, ki ves čas ve, kod vozimo.

Evropski trendi gredo sicer v smeri satelitskega sistema, na katerega je Češka z mikrovalovnega prešla leta 2019, ni pa to obveznost. Tudi najnovejša direktiva EU 2019/520, ki uvaja storitev evropskega elektronskega cestninjenja (EETS), našteva tri možnosti: satelitsko, mikrovalovno in s prepoznavanjem registrskih oznak (ANPR).

Kot je pojasnil tehnični direktor Skytolla Peter Polakovič, sistem posname vozila, ki peljejo mimo, in na posnetku poišče registrske oznake. Včasih je to enostavno, nekatera vozila pa so polna napisov. Po naših cestah vozijo vozila iz različnih držav, zato ima sistem informacije o obliki registrskih tablic iz vseh evropskih držav. To vključuje informacije o dimenzijah, uporabljeni pisavi za črke, barvi, oblikovanju itd. Koda države in registrske oznake torej predstavljajo enolični identifikator, na katerega je vezana vinjeta.

A vinjet je več vrst – za enosledna vozila (1), za avtomobile in avtodome (2A), za kombije (2B), če malo poenostavimo, zato sistem prepoznava tudi druge parametre vozila, kot sta barva ter znamka oziroma model. Sistem ima zbirko podatkov o maskah vseh modelov vozil, kar umetna inteligenca uporabi pri prepoznavi vozila. Te informacije so potrebne za preverjanje upravičenosti uporabe določenega tipa vinjete. Sistem razporedi vozila v deset različnih kategorij (avtomobili, avtobusi, tovornjaki nad 12 tonami, tovornjaki pod 12 tonami, motorji, priklopniki nad 12 tonami, priklopniki pod 12 tonami, poltovornjaki, kombiji, avtodomi). Za nekatere vinjete sploh niso na voljo, za druge so posebne kategorije, tretja pa so oproščena (denimo vozila s prednostjo).

Merjenje potovalnih časov z bluetoothom

Dars je letos začel testirati sistem za natančnejše določanje potovalnih časov, ki ravno tako kot Google ali TomTom izkorišča dejstvo, da ima skorajda vsakdo že pametni telefon. Na mejnem prehodu Obrežje so postavili detekcijske točke, ki so v resnici sprejemniki bluetooth. Ti v avtomobilih zaznajo telefone, ki imajo vključen bluetooth, in preberejo MAC-naslov Wi-Fi in naslov bluetooth. Ko se isti telefon pelje mimo druge detekcijske točke, ga sistem ponovno zazna, iz česar pridobi podatek o potovalnem času.

Čeprav novejši telefoni redno menjajo naslove MAC in bluetooth (privzeto je to vključeno v Androidu 10 in v iOS), kar bi načelno moralo zagotoviti (psevdo)anonimnost uporabnikov, Dars zbrane podatke pretvori v zgoščene vrednosti (hash) z uporabo naključne vrednosti (salt), ki se spreminja dnevno in se ne shranjuje. Na tak način lahko beležijo uspešno shranjene pare, ne morejo pa iz njih identificirati posameznikov. Drugih podatkov, kot so registrske oznake, sistem ne shranjuje.

Bluetooth ima seveda omejen domet, ki znaša okrog 10 metrov. Detekcijske točke so zato postavljene tik ob vozišču, vse skupaj deluje le, če ima uporabnik vključen bluetooth. Večina telefonov sicer bluetooth izključi, če nimamo povezane nobene naprave, a prav v avtomobilih je bluetooth pogosto vključen zaradi povezave s sistemom za brezžično telefoniranje.

Za zdaj imajo le pet detektorjev, za katere je senzorje izdelalo podjetje Binar, d. o. o., projekt pa je izvedel Asist, d. o. o. Tak pilotni projekt je stal 55.000 evrov. Če bodo z njim zadovoljni, načrtujejo namestitev še na drugih mestih, kjer so pogosti zastoji (mestne vpadnice, mejni prehodi).

Če na kombi nalepimo vinjeto za osebno vozilo, bo sistem to ugotovil. Iz istega razloga tudi vožnja z zamenjano ali ukradeno registrsko tablico ne bo mogoča, saj bo sistem ugotovil, da registrske oznake pripadajo drugemu vozilu. Teh podatkov Dars nima v zbirki e-vinjet, temveč jih dobi s poizvedbo v MRVL ali iz lastnih zbirk (denimo za DarsGo).

Ko se pri nadzoru izkaže, da ima vozilo veljavno vinjeto, sistem podatek o skenirani registrski tablici izbriše. Dars zagotavlja, da je sistem postavljen v skladu z zakonskimi zahtevami za varovanje osebnih podatkov in s priporočili informacijskega pooblaščenca ter da ne obstaja možnost obnovitve teh podatkov. Ob kršitvah, torej vožnji brez veljavne vinjete, pa bo sistem podatek shranil. Vozniki v Sloveniji registriranih vozil bodo po pošti dobili informacijo o prekršku skupaj z globo. Postopek ne bo samodejen, temveč bo vsako kršitev preveril še človek, da se izključijo možnosti tehničnih napak. Za tujce zunaj EU pa to ne pride v poštev, zato jih bodo pač ustavili, preden bodo zapustili državo. Če jim to ne bo uspelo, jih bodo še vedno lahko ustavili naslednjič. To je pomembno, saj približno 80 odstotkov kršitev povzročijo tujci.

Ob vsakem preverjanju se torej ustvarijo ali pridobijo naslednji podatki: številka nadzorne kamere ali nadzornika, zaporedna številka primera, situacijska fotografija, fotografija registrske tablice, registrske oznake in država, znamka, tip in modelsko leto vozila, cestninski razred vozila, vrsta vozila, barva vozila, datum, lokacija. Če je vse v redu, se podatki takoj pobrišejo.

Nakup vinjete prek spleta

Zagon delovanja

Prodajo vinjet so zagnali 1. decembra in v prvem dnevu prodali dobrih osem tisoč vinjet, torej za skoraj milijon evrov. Trenutno se prodajajo zgolj letne vinjete, 1. februarja pa bodo na voljo tudi še sedemdnevne in mesečne. Takrat bo zaživel tudi nadzor. Za celoten sistem bo skrbelo okrog 150 nadzornikov, v zaledni pisarni pa še okrog kakšnih 25. V to niso všteti ljudje s prodajalnih mest, ki niso del Darsa, a vseeno prodajajo e-vinjete.

Sistem e-vinjet prinaša tudi dodatne informacije o prometnih tokovih. Čeprav se osebni podatki ali prevožene poti ne hranijo, pa bo Dars dobil dodatne anonimizirane podatke o številu vozil na posameznih odsekih. Ti podatki bodo tudi podrobnejši kot do zdaj, saj bo moč videti, iz katerih držav je največ vozil, kateri tipi vozil se vozijo ob določenem času ipd.

Sistem E-vinjet je torej precej več kot le branje registrskih oznak in spletna trgovina. Dars pravi, da že sam podsistem prodaja vsebuje več kot 100 poslovnih procesov. Za končnega uporabnika bodo nedvomno prijaznejše, veliki brat pa nam – dokler bo evropska zakonodaja ostala, kakršna je – ne bo sledil.