Kako do kariere v IT

Minili so časi, ko smo se izučili za določen poklic ter v njem vztrajali vse življenje. Danes pogoste menjave službe niso nič posebnega, vedno pogosteje pa se srečujemo tudi z menjavami karierne poti. Kako se lotiti kariere v IT, če v njej nismo domači?

Poklici v IT so privlačni, v vzponu zaradi vedno večjih potreb in s tem dobrih plač in, seveda, zaradi zanimivosti samega poklica. Marsikdo se zato odloči za pozen vstop v svet računalnikov, tak korak pa v resnici ni zapleten. Gradivo in znanje imamo danes dostopno povsod, za delo v IT-sektorju tudi ne potrebujemo nobene formalne izobrazbe in nobenih strokovnih izpitov, nobenih certifikatov. Potrebujemo le znanje. In kot rečeno, delovnih mest je ogromno, plače so zadovoljivo dobre, delovni pogoji pa boljši kot marsikje drugje.

V agoniji svoje kariere, ko mnogi ne vidijo več poti naprej, imajo slabega delodajalca in so nasploh nezadovoljni, svetlo pot morda vidijo v svetu IT. Na videz enostaven vstop marsikoga prepriča, da bi začel delati v tej smeri. Številni spletni portali, namenjeni učenju, so preplavljeni s tečajniki, ki se z veseljem vpišejo na vabljive programe učenja, le majhen odstotek pa se jih prebije do konca izobraževanj. Tisto, kar se je zdelo sprva enostavno in privlačno, hitro izgubi svoj sijaj, ko je treba pred računalnikom presedeti ure in ure ter ob tem še pošteno mučiti svoje možgane, da dojamejo tudi najmanjše malenkosti. Stvari, ki se jih je treba naučiti, je res ogromno in to marsikomu vzame voljo. Posebno takšnim, ki jih svet IT nikoli ni zares zanimal, bi pa radi imeli »super in privlačno službo«.

Je v tem svetu IT torej res vse tako zelo bleščeče in privlačno? Nikakor ne. Gre za poseben svet, ki ne more biti po meri vsakogar, ravno tako, kot ni vsakdo primeren za poklic mizarja. Vsekakor gre za okolje, v katerem marsikdo lahko dobro funkcionira in ki ni zelo zaprto, kot je, denimo, okolje za kontrolorje letenja, kjer iščejo zelo ozko usmerjen, točno določen profil. IT-svet je hkrati tudi ogromen, kjer se posamezniki lahko odločamo med zelo različnimi področji. Kdor rad razstavlja in montira stvari, mu bo morda bližji svet strojne opreme. Nekdo drug rad rešuje miselne uganke ter mu morda bolj leži programski svet. Spet tretji je spreten s številkami in se bo morda raje podal v svet podatkovnega rudarjenja. Ali pa je že usvojil neko vrsto industrije ter se bo v IT-svet podal kot funkcionalni svetovalec.

Več kot boste vedeli, bolj se boste zavedali, česa vsega še ne znate.

Potreba po ljudeh v IT-svetu je ogromna, zato ne preseneča, da imamo »za vsakim vogalom« izobraževalne programe zanj. Mnoge pripravijo kar zaposlovalci, da bi pridobili kar najboljše kadre oziroma za vzgojo lastnih . Mnenja o učinkovitosti tovrstnih programov so zelo deljena. Za podjetje je vsak dober zaposleni zaklad, zato so veseli, če je bil pridobljen skozi njihove programe učenja. Po drugi strani vlada prepričanje, da pozen vstop v IT-svet ni smiseln, vabila k pozni menjavi kariere pa neučinkovita. Plusov in minusov je ogromno.

Zanimalo nas je, kakšno je v resnici stanje na trgu dela. Koliko ljudi v zrelih letih menja kariero? Kako se obnesejo zaposleni, ki so vstopili kasneje? Ali so lahko enakovredni tistim, ki se s tem ukvarjajo že od malih nog?

Menjava kariere

Roman Struna se je pred nekaj leti, ko jih je štel 25, odločil za takšno korenito menjavo kariere. Delal je v farmacevtskem podjetju, vsako jutro vstajal ob štirih in se eno uro vozil do službenega laboratorija. Vsak delovni dan. Nekega dne je po isti rutini vdihnil zrak v laboratoriju in prešinila ga je misel, da mu res ni več do vdihavanja bolj in manj strupenih kemikalij. Le kaj drugega bi v življenju lahko počel? Po razmisleku je ugotovil, da je dokaj vešč dela z računalniki.

Roman Struna

Vse življenje se je srečeval z njimi, predvsem prek računalniških iger. Misel se mu je pravzaprav ponudila kar sama – postal bi lahko razvijalec iger. Mesec dni je potreboval, da je načrtoval svojo prihodnjo pot, predvsem prehod v nov karierni svet. Potem je v podjetju dal odpoved in se podal na pot učenja. PO pregledu različnih spletnih programov je predvidel okoli dve leti in pol učenja, lotil se ga je prek spletne strani FreeCodeCamp (www.freecodecamp.org). Učenje je s tem postalo njegova zaposlitev za polni delovni čas. Vsak dan se je sistematično lotil novih poglavij in v treh mesecih usvojil dovolj znanja, da je lahko sprogramiral svoje prve majhne spletne projekte. Poglobljenih znanj za razvijalce iger se takrat še ni lotil, je pa čutil, da ima dovolj osnov, da se morda lahko prijavi na katero izmed razpisanih delovnih mest.

Slabe tri mesece po odhodu iz službe, ki mu ni bila v veselje, je dobil svojo prvo zaposlitev v novi karieri. Zaposlil se je na vstopnem, začetnem delovnem mestu programerja. Brez izkušenj na tem področju mu je uspelo prepričati bodoče delodajalce, da je pravi za razpisano delovno mesto. Odločilna za njegovo »prvo« zaposlitev je bila prav njegova volja do učenja, ki je v IT-svetu zares ne sme manjkati. In Romanu tega zares ni primanjkovalo. V podjetje je prišel z odličnim teoretičnim znanjem programiranja, po zaposlitvi pa se je prvič srečal tudi z realnimi problemi realnega okolja. Do takrat je pač živel in se učil le v laboratorijskem sterilnem okolju spletnih tečajev, ki je bilo kontrolirano in predvsem ni imelo stika z uporabniki.

Hitro je spoznal, da v IT-svetu ni vse idealno ter da se kot programer dnevno srečuješ s premnogimi izzivi. Eden od njih je bil vsekakor pritisk, povezan z rezultatom – reševanje trdih miselnih izzivov je vsekakor nekaj, kar je težko časovno omejiti. Preskok iz učenja v realno delovno okolje se je izkazal za bistveno zahtevnejšega, kot se je zdelo sprva, zato je bil Roman občasno potisnjen do roba svojih zmogljivosti; izgubil je voljo do dela, oddih od programiranja pa je bil zelo dobrodošel. Dobro mentorstvo bi v takšnih trenutkih lahko pomagalo, a to je v manjših podjetjih težko zagotoviti. Težavo je reševal tako, kot je v tistem času znal – njegovi izdelki, programska koda, so bili slabši. Kot osebni projekt si je zadal tudi nadaljnje izobraževanje za razvijalca iger, ki pa ga je ob obilici službenih zadolžitev potisnil na stran.

Vse to ga je pripeljalo do točke, ko je potreboval daljši umik od programiranja, da je lahko zbral svoje misli, želje in potrebe. Šele kasneje se je ponovno podal na svojo osnovno začrtano pot – postati razvijalec iger. Danes se tako posveča razvoju lastnega projekta, kjer sledi svojim prvotnim sanjam. Po tem, ko je ugotovil, da si ne želi delati vse življenje v laboratoriju.

Ali Roman obžaluje svojo pot? Nikakor ne. Pravi, da je bilo dobrih trenutkov vsekakor več kot slabih. Med dobre vsekakor šteje tudi dejstvo, da je na svoji poti spoznal veliko ljudi, ki jih zanimajo iste stvari, ter je s tem našel svoje »pleme«, kjer se počuti domačega in sprejetega.

Pomoč pri učenju

Irena Žagar iz podjetja SmartNinja, kjer se ukvarjajo s poučevanjem programiranja za popolne začetnike, pravi, da je težko oceniti delež njihovih tečajnikov, ki bi radi spremenili karierno pot. Nekateri namreč potrebujejo znanje za napredovanje znotraj obstoječe službe, denimo preidejo med produktne vodje ali tehnične pisce in potrebujejo znanja na področju programiranja. Drugi dejansko pridejo z željo po menjavi službe in se zato želijo naučiti programiranja. Tretji bi radi obdržali obstoječo službo, vendar se želijo v popoldanskem času posvetiti svojemu hobiju, za katerega potrebujejo IT-znanje – denimo imajo svojo spletno trgovino, spletno stran itd. Vse tri tipe tečajnikov bi lahko označili kot tiste, ki spreminjajo svojo karierno pot, in teh je zagotovo vsaj 80 odstotkov. Če bi se omejili le na tiste, ki bi radi postali programerji, je takšnih okoli 20 odstotkov.

Irena Žagar

20 odstotkov tečajnikov pa je takih, ki se zavedajo priložnosti in prednosti vseživljenjskega učenja. Njihovo življenje se zato ne bo drastično spremenilo, a bodo vseeno bistveno izboljšali svoje kompetence na trgu zaposlitve, kar jim bo olajšalo nekatere življenjske situacije. Tudi Slovenija do leta 2030 načrtuje izboljšati odstotek digitalne pismenosti, k čemur bodo pripomogli tudi takšni tečaji.

Žagarjeva pravi, da trenutno na trgu IKT vlada velika superiornost – tisti, ki imajo neko znanje, ga unovčijo za zelo dober denar. Po drugi strani pa primanjkuje začetniških položajev. Svojim tečajnikom, ki po končanem polletnem tečaju Web Development načrtujejo prvo zaposlitev na IT-področju, svetujejo naslednje: treba je aktivno sodelovati na tečaju in pridobiti dobre temelje ter čim več spraševati, saj je inštruktor z njimi v živo in je pripravljen odgovarjati na vprašanja. Treba je praktično reševati naloge, kjer inštruktorji pomagajo, v nadaljevanju pa je treba delati tudi pri svojih lastnih projektih. Naslednja faza je graditi profil GitHub, ki je nekakšen portfelj programerskih projektov. Tega bodoči zaposlovalec lahko pregleda in oceni.

Pri zaposlitvi je včasih dobro pogledati tudi mimo zaposlitvenega oglasa in pogojev ter zaposlovalca povprašati po možnosti zaposlitve na začetniška delovna mesta. Velikokrat se namreč zgodi, da podjetja zaposlijo prav takšne – začetnike. IT-podjetja so ena izmed najbolj razvitih in naprednih z vidika kadrovanja in poslovanja, zato so hkrati tudi prilagodljiva. Žagarjeva omeni še, da priporočajo, da se posameznik, ko si nabere osnovno znanje, začne prijavljati na delovna mesta, ki ga zanimajo. Na razgovorih bo dobil občutek, kaj je iskano in kako so videti tehnični razgovori.

Kako se lotiti vstopa v IT?

Ljudi, ki bi radi vstopili v IT-svet, največkrat zanima, česa naj se lotijo najprej. Področje je namreč izredno široko in tehnologij je toliko, da jih niti prešteti ne znamo. Z istim vprašanjem se ukvarjajo mladi, ko še iščejo svojo pot, kot tudi malo manj mladi, ko se odločijo menjati kariero.

Običajen nasvet je: Ugotovi, kaj ti leži in kaj te zanima, ter se usmeri. Pa vendar je to izredno težko. Nekomu bi lahko morda izredno ustrezalo programiranje, vendar tega še ne ve, ker ni še nikoli poskusil. Drugi je morda le mislil, da mu programiranje ustreza, pa je naknadno ugotovil, da to ni res, ko je zares poskusil. Prvi korak bo zato lahko izredno težak.

Delovnih mest je ogromno, plače so zadovoljivo dobre, delovni pogoji pa boljši kot marsikje drugje.

Za tiste, ki razmišljate, da bi menjali kariero in vstopili v IT-svet, bo morda na mestu nasvet, da vseeno poskušate ugotoviti, kaj vam leži oziroma kaj vas zanima. Danes je na spletu ogromno tečajev, ki se jih lahko udeležite brezplačno ali pa zelo poceni. Če mislite, da bi vas zanimalo programiranje, ne boste popolnoma nič zgrešili, če se lotite enega izmed tečajev programiranja v Pythonu. Hitro boste videli, ali vas reševanje izzivov in učenje vlečeta naprej ali vam je to v veliko breme. Če vas to veseli, potem bo najbolje, da izberete ciljna podjetja, kjer bi radi delali. Najboljši cilj bo veliko podjetje, saj to lažje zaposli nekoga brez izkušenj. Torej večje podjetje, kjer redno zaposlujejo in boste imeli možnost dobiti službo kot začetni programer. Seveda je naslednji korak izbira tehnologije, ki jo podjetje uporablja. Če v podjetju delajo s Pythonom, potem le nadaljujte učenje Pythona. Zelo verjetno pa je, da uporabljajo drugačno tehnologijo. V tem primeru boste poiskali ustrezna izobraževanja, da se boste sploh kvalificirali za delovno mesto. Veliko lažje se bo učiti tehnologije, ki jo boste lahko hitro uporabili v praksi. Če boste dobili službo, boste obkroženi z ljudmi, ki uporabljajo to isto tehnologijo, zato vas bodo lahko ogromno naučili.

Pa vendar, bodimo realni. Vstopiti v IT-svet kot programer brez predhodnih izkušenj pri 35 letih ali več bo izreden izziv. Možgani niso več tako prožni, izkušnje pa tudi v tem poklicu pomenijo veliko. Vprašanje je tudi, koliko ljudi si dejansko lahko vzame pol leta ali celo leto in ta čas v celoti nameni učenju. Tega koraka bodo vsekakor zmožni le redki. Resnici na ljubo, če do 35. leta niste spisali niti ene vrstice kode, je bolj malo verjetno, da jo boste kasneje. Četudi boste predelali vse tečaje, vam bo manjkalo ogromno osnov in izkušenj in boste v letih, ko ostali programerji počasi izprežejo konje, sami morda šele zares zakopali v globine. Težko bo.

Ni pa vse ni črno. Na srečo je IT-svet izjemno širok in najdete lahko mnogo podjetij v industriji, ki dejansko ne potrebujejo programerjev, četudi bo morda kdaj treba napisati kakšno vrstico kode. Kar pa tudi pri 35 letih ali več ne bi smelo biti prezahtevno. Pravzaprav obstaja veliko delovnih mest v IT-industriji, kjer vam bodo znanja iz vaše prejšnje kariere prišla še kako prav. Morda ste prej delali pri kakšnem trgovcu in se lahko zaposlite v podjetjih, ki se ukvarjajo z informatizacijo trgovcev. Ali pa ste veliko delali z Excelom in s številkami, pa se boste morda odlično znašli v poslovni inteligenci (BI). Ogromno je tudi področje ERP (Enterprise resource planning) in tam se velikokrat zahteva domensko poznavanje nekaterih vrst industrije.

Kakšna delovna mesta so primerna?

Čeprav velja splošno prepričanje, da si v IT-svetu po večini lahko le programer, v resnici obstaja precej več delovnih mest, primernih za začetnike:

1. Tehnična pomoč – Službe tehnične pomoči se med podjetji seveda izredno razlikujejo. Ponekod je potrebno izredno poglobljeno znanje, da se lahko priključite tej ekipi. In vendar se na tem delovnem mestu velikokrat znajdejo začetniki, seveda ob primerni podpori mentorjev. Začetnik se lahko največ nauči, ko mora težave reševati nekomu drugemu. Razpon podjetij, ki zaposlujejo na tem delovnem mestu, je ogromen. Za začetnike je morda dobro poiskati podjetje z razvojem programske opreme, ki je vsaj delno povezana z vašo prejšnjo kariero. Tako bo prehod mnogo lažji, kasneje tudi prehod na drugo delovno mesto znotraj istega podjetja.

2. Specialist za namizne računalnike (administrator) – Zelo razgibano delovno mesto, kjer bo treba reševati »tisoč in eno« težavo uporabnikov. Zelo primerno za takšne, ki profesionalno še niste bili zaposleni v IT-vodah, pa ste vendar vedno sami »šraufali« svoj računalnik.

3. Specialist za IT-podporo – Ta namešča in konfigurira različne programe, posodablja sisteme itd. To delovno mesto ponuja veliko možnosti učenja in spoznavanja sistemov »pod pokrovom«. Z malo računalniške žilice je vstop na to delovno mesto lahko enostaven. Z veliko truda pa seveda omogoča tudi prehod na naslednje delovno mesto.

4. Omrežni tehnik – Vstop na to delovno mesto bo že malo težji, saj bo treba poznati vsaj osnove omrežne tehnike. Namestitev domačega usmerjevalnika za tistega, ki se prijavlja na tako delovno mesto, ne bi smela biti težava. Vse se začne s pravilnim povezovanjem kablov, nadaljuje z osnovnimi konfiguracijami omrežja, potem pa naprej. Dober mentor na tem področju bo zlata vreden ob seveda vaši veliki angažiranosti, da čim prej usvojite dovolj znanja, da boste lahko pri delu samostojni.

5. Funkcionalni aplikacijski svetovalec – Veliko podjetij razvija programsko opremo, ki je podpora osnovnim procesom v podjetjih bodisi v proizvodnji, logistiki, prodaji, marketingu, financah itd. Če na trenutnem delovnem mestu uporabljate neko programsko opremo za delo, recimo WMS (Warehouse management system), pomeni, da poznate področje upravljanja skladišča. Poiščite razvijalce tovrstne programske opreme in postali boste lahko odličen svetovalec v takšnem podjetju, saj boste imeli dobre praktične izkušnje z »bojišča«, ki jih boste z veseljem lahko vključili v svoje delo na drugi strani – pri razvijalcih programske opreme.

6. Svetovalec za poslovno inteligenco (BI) – Če se trenutno veliko ukvarjate s številkami, financami in z »exceli«, potem je morda za vas delo na področju BI. Morda bo potrebna le nadgradnja znanja, ki ga trenutno imate, pa vendar v drugi industriji. Potreba po dobri vidljivosti številk v podjetju je velika, zato so dobra poročila zlata vredna. Znanja o BI je na internetu ogromno, zato lahko hitro ujamete vlak, ki vas bo pripeljal do prve zaposlitve na tem področju.

Primernih delovnih mest je v resnici ogromno, vsem pa je skupno nekaj – povsod vas čaka ogromno učenja. Seveda, veliko časa in morda tudi denarja boste morali vložiti že pred prvo IT-službo, tisto pravo delo, da ne rečemo garanje, pa vas čaka šele potem. Ko boste dobili svojo prvo službo, bo to super, vendar učenja v IT-svetu nikoli ne zmanjka, tako da to je prvo, na kar se morate pripraviti – da se boste učili vse življenje, in to precej intenzivno. Brez tega pač enostavno ne gre. Naučiti se boste morali tudi osnov, ki jih pri delu neposredno sicer ne boste potrebovali, vam bodo pa koristile pri razumevanju vašega področja. Učenje bo le delno potekalo v vašem delovnem času. Veliko svojega prostega časa boste morali posvetiti temu, da boste čim prej ujeli svoje sodelavce. Težko si je predstavljati delodajalca, ki bi vam dal dve leti časa za to, da se učite. Vam bo pa dober delodajalec namenil dobre mentorje, ki bodo veliko znali in vam bodo pomagali z veliko nasveti, ki jih boste vsaj na začetku krvavo potrebovali.

Pri svojem delu boste potrebovali tudi veliko mero vztrajnosti. Kdaj odnehati in poiskati pomoč in kdaj se truditi še naprej? To je umetnost, ki nima pravega odgovora. Navadno vam bo kar delodajalec dal namig, kje je ta meja. Nikakor nima smisla, da za vsako malenkost iščete pomoč, definitivno pa tudi nima smisla, da neko težavo razrešujete nenormalno dolgo. Vztrajnost bo zelo koristila tudi, ko boste doživeli prvi padec. In verjemite, prej ali slej ga boste. Običajno je to takrat, ko vam novo okolje postaja vsaj malenkost poznano in dobite občutek, da ste se pa res že nekaj naučili. In potem sledi realnost, ko se zaveste, kako malo v resnici veste. To je prva točka preloma, ko mnogo ljudi obupa in se ne pobere več. Dajo odpoved ter odnehajo. Ta točka je tudi eden prvih resnih preizkusov, iz kakšnega testa ste. In na tej točki vas bodo hote ali nehote ocenjevali sodelavci in nadrejeni. Veliko truda bo potrebnega, da boste prešli to točko. Verjetno še veliko več, kot ga je bilo potrebnega za zamenjavo kariere. Ampak nagrada, ki sledi temu procesu, je velika. Ne samo denarna, ker boste verjetno potem napredovali. Zadovoljstvo po prehojeni določeni poti je nekaj, kar večini daje dober občutek. In po vzponu na naslednjo točko se vam lahko zgodi ponovni padec. Več kot boste vedeli, bolj se boste zavedali, česa vsega še ne znate.

Ne boste ne prvi niti zadnji, ki bo menjal svojo karierno pot. Poskrbite pa, da boste imeli dober razlog za menjavo. To bo namreč prihodnje zaposlovalce zelo zanimalo: Zakaj menjate? Naslednje vprašanje pa bo: Zakaj ravno zdaj?

Dobra odgovora na ti dve vprašanji vam bosta mnogokrat odprla vrata na novo delovno mesto.

SmartNinja link za spletno stran: