Kako hitri so?
Oceniti hitrost neke naprave je težava, ki obstaja tako dolgo kot same naprave. Najmanj natančna in v resnici popolnoma nenatančna ocena je primerjava frekvence delovanja procesorja, ki jo poganja. Pri isti frekvenci sta lahko dva procesorja različnih arhitektur popolnoma različno hitra, ker ukaze izvajata na popolnoma drugačen način. Na hitrost vpliva stopnja paralelizma v procesorju, »inteligentnost« procesorja (predvidevanje vejitve...) način izvajanja ukazov (mikro operacije ali strojna realizacija) in še marsikaj. Da o količini in realizaciji predpomnilnika, pomnilnika in drugih vezij (grafika in ločljivost le te!) niti ne govorimo.
Boljša rešitev je meritev hitrosti izvajanja nekega algoritma, po možnosti takega, ki dobro uporabi vse dele procesorja (celoštevilčni, del za plavajočo vejico...). Tak test je npr. SPEC (SPECInt, SPECfp). Kljub temu je to le sintetičen test, ki o hitrosti, ki jo je deležen uporabnik pri svojem delu, ne pove prav veliko. Uporabniki pač uporabljajo druge programe in ne SPECInt ali SPECfp. Poleg tega različni uporabniki počnejo različne stvari, različno časa. Vseeno - trenutno priljubljen tovrstni merilni program je GeekBench (različica 3), ki izvaja množico sintetičnih algoritmov; takih, ki znajo zaposliti vsa jedra in takih, ki delajo samo na enem.
Boljša rešitev je sintetičen testni program, ki vsaj delno »počne« nekaj podobnega kot uporabnik. Primer je testni spletni program Browsermark, ki meri hitrost »spletnega brskanja«, kar načeloma pomeni, da so rezultati bolj ali manj primerljivi celo na različnih platformah (osebni računalniki, tablice, telefoni).
Na tokratnem preizkusu smo uporabili prav ta dva – GeekBench in Browsermark.
Samsung goljufa!
Iz rezultatov v spodnjih grafikonih je očitno, da je Samsung Galaxy Note 3 precej hitrejši od LG G2, čeprav imata vgrajen enak procesor. Sumljivost, na katero je že pred časom opozorila spletna stran Anandtech, tokrat pa so se je lotili pri Arstechnici.
Že iz zaslonskih slik programa System Monitor, ki smo jih naredili tudi mi, je razvidno, da ima Note 3 na polno vklopljena vsa štiri procesorska jedra, tudi ko program Geekbench ne deluje. Za primerjavo – naš Galaxy S4, ki ima nameščen čisti Android (brez Samsungovih primesi), ima vklopljeno le eno jedro, pa še to le na zelo varčnih 300 MHz. Enako je tudi z LG G2.
Ko merilni program ne dela nič konkretnega, so tri procesorska jedra uspavana. Toda ne tudi na Galaxy Note 3, kjer so v polni pripravljenosti.
Pri Arstechnici so dokazali, da Samsungova programska oprema vsebuje seznam vseh najbolj priljubljenih merilnih programov (med njimi je tudi Geekbench) in se ob njihovem zagonu obnaša drugače kot sicer. Pri Arstechnica so GeekBench predelali le v toliko, da so mu spremenili ime in s tem prišli do približno 20 % nižjih rezultatov. Ti so bistveno bolj primerljivi z LGjevim G2, ki v GeekBenchu ne goljufa. Goljufa pa v merilnem programu Antutu, piše Anandtech. V kar nekaj programih menda goljufata tudi HTC in Asus.
Še boljša rešitev bi bila testni program, ki bi poskušal emulirati realno delo nekakšnega povprečnega uporabnika telefona ali tablice, podobno kot to počne program Sysmark na osebnih računalnikih z Okni. Ta v nekakšnem makru izvaja različne operacije s programi Microsoft Office, Adobe Photoshop, Adobe Indesign in še nekaterimi, med delovanjem pa meri čas delovanja celotnega postopka in na ta način izmeri hitrost celotnega sistema. Žal takega ali podobnega programa za mobilne naprave ni.
* rezultati Samsung Galaxy Note 3 so nerealni, saj je bilo dokazano, da Samsungova programska oprema »goljufa«.
Video primerjava
Na hitro smo preverili tudi hitrost odpiranja spletne strani na telefonih in posneli kratek video. Rezultati so neformalni, zanimiva pa je reakcija urednika :-)
www.monitor.si/hitrost_telefonov
