Kako kupiti omrežni disk NAS

Omrežni diski NAS za marsikoga sodijo k profesionalni omrežni opremi – torej naj bi šlo za opremo, namenjeno podjetjem, morda tudi kakim računalniškim navdušencem. A danes imamo vsi vedno več digitalnih podatkov, za katere vse prerado zmanjka prostora, zato izdelovalci naprav NAS vse bolj merijo tudi na domače uporabnike.

Res je, z »računalniški podatki«, kot smo jih bili vajeni pred časom, današnjih diskov nikakor ne moremo zapolniti. Kar poskušajte izračunati, koliko besedilnih ali tabelaričnih datotek bi potrebovali, da bi zapolnili disk (pod)povprečne velikosti 1 TB. Nemogoče. Tudi samo s fotografijami (datotekami JPG) bi to šlo še kar težko, težave danes povzročajo šele glasbene in video datoteke. Tiste, ki jih (s fotoaparati) snemamo sami, in tiste, ki smo jih (»piratsko«) iz spleta sneli sami. Če smo nekoliko hrčka, lahko terabajtni disk počasi vendarle tudi zapolnimo. In, kar je še huje – vso to velikansko količino terabajtnih podatkov lahko v trenutku tudi izgubimo, kajti diski pač »crkujejo«, vedno. Brez izjeme, vprašanje je la kako pogosto oz. kdaj.

Res je, veliko podatkov, ki jih tako »hrčkamo«, je nepomembnih – v mislih imamo predvsem filme, serije in glasbo, ki so največji porabniki digitalnega prostora. Pomembnejše dokumente, ti so večinoma v obliki kakih dokumentov Officea, morda tudi kak digitalni certifikat, tako ali tako hranimo na več koncev, saj je tega razmeroma malo. Kako pa naj trajno shranimo naše lastne izdelke? Fotografije, filme, spomine na naše življenje in življenje naše družine?

Res dober odgovor je v resnici le en – na omrežni disk NAS. Omrežni diski so namreč dovolj veliki in, če smo se odločili za različico z več vgrajenimi diski, tudi dovolj varni. Vsaj dovolj, da jih uporabimo kot sekundarno shrambo oz. za izdelavo varnostnih kopij, če že ne kot edino rešitev za hranjenje podatkov.  NAS je ponavadi majhna in samostojna naprava, ki jo »nekako« povežemo v svoje domače krajevno omrežje, najsi bo prek ožičene ali brezžične povezave. Je tiha, potrebuje malo električne energije, lahko jo postavimo v klet ali nekam pod stopnice in pozabimo nanjo. Iz računalnika ali računalnikov (in s telefonov in celo televizorjev) je vidna kot deljeni omrežni disk, če po namestitvi še kdaj potrebujemo osnovni nadzor nad njo, uporabimo spletni brskalnik. Če »obvladamo«, jo lahko uporabimo še kot nalagalnik torrentov (beri: filmov), strežnik za serviranje pretočne glasbe (tudi na telefone, kjerkoli že smo), lahko tudi za zaključevanje povezav VPN. Pravi pravcati mali multipraktik.

Težava je le cena, saj naprave, brez diskov, cenijo nekako na 100 evrov in več. Da bi kdaj padle še niže, ni pričakovati, saj gre v resnici za prave mini računalnike, na katerih teče Linux in jih poganjajo varčni procesorji ARM ali Intel Atom. Toda verjemite, nakup se izplača, že zaradi mirnejšega spanca.