Kako upravljati PC iz naslanjača?
Z internetnima televizijo in radiem ter glasbo in videom na zahtevo začenjajo (mini) PC z velikimi monitorji izrivati klasične televizijske in radijske sprejemnike. Do popolnega udobja manjka le še zmogljiv daljinski upravljalnik. Kako deluje? Kako ga priključimo? Koliko stane? Lahko kot daljinec prek omrežij Wi-Fi ali bluetooth uporabimo tudi pametni telefon? Ga lahko izdelamo sami?
Ko sem pred 11 leti sestavljal nov večpredstavni PC s TV-kartico za spremljanje, snemanje in predvajanje programov analognih in digitalnih televizij in radiev, sem nabavil t. i. večpredstavno ohišje z infrardečim (IR) daljinskim upravljalnikom, ki omogoča prižiganje in ugašanje računalnika na daljavo pa tudi za silo posnema delovanje miške in tipkovnice ter omogoča dostop do nekaterih drugih funkcij operacijskega sistema. Dodaten in zelo praktičen daljinski upravljalnik IR sem dobil tudi skupaj s TV-kartico. Vendar daljinca nista povsem enakovredna, zato sem nekaj časa uporabljal oba, potem pa sem njune funkcije prenesel v zmogljivejši univerzalni daljinski upravljalnik IR. A ker resno brskanje po spletu ni mogoče brez brezžičnih tipkovnice in miške, sem si že pred leti omislil tudi ti. Računalnik je še vedno več kot dovolj zmogljiv za gledanje internetne televizije in videov z Youtuba, vendar ga danes z lahkoto nadomesti cenejši in neprimerno manjši mini PC, ki je lahko tudi Applov mac ali raspberry pi.
Daljinska upravljalnika TV-kartic in Microsoftov daljinski upravljalnik na sredini.
Za daljinsko upravljanje lahko uporabljamo različne tehnologije: infrardečo (IR) svetlobo, radijske signale na mega- ali gigaherčnem področju in brezžična ali ožičena komunikacijska omrežja Wi-Fi, bluetooth ali ethernet. Odvisno od računalnikovih vgrajenih komunikacijskih vmesnikov in vanj nameščene programske opreme. Večina mini PC in prenosnih računalnikov ima brezžični komunikacijski vmesnik za Wi-Fi in bluetooth že vgrajen, dodatne komunikacijske vmesnike pa lahko povežemo prek vodila USB.
Kakšen daljinec potrebujemo?
Večina uporablja daljinski upravljalnik za gledanje TV-programov prek komunikatorja IPTV svojega ponudnika dostopa do interneta in TV. Komunikatorji ne potrebujejo zapletenih daljinskih upravljalnikov, saj imajo enostaven uporabniški vmesnik, obenem pa nekateri omogočajo tudi glasovno upravljanje. Večina za zdaj ne omogoča dostopa do javnega interneta (do tega dostopamo s klasičnimi PC) in storitev, kot so portali z videi (Youtube, Vimeo ipd.), uporabe spletnih iskalnikov (Google, Yahoo, Bing ipd.) in dostopa do elektronske pošte, zato ne potrebujejo običajne tipkovnice in miške, ki omogočata hitro navigacijo po namizju in pisanje besedil.
Daljinske upravljalnike odsluženih naprav lahko s sprejemnikom IR in z ustrezno programsko opremo ponovno uporabite, zato jih ne mečite stran.
Podobno klasični PC z enostavnim daljincem učinkovito upravljamo le, ko gledamo IPTV ali poslušamo radio IP prek javnega interneta, za ostale funkcionalnosti pa sta brezžični tipkovnica in kazalna naprava (miška, sledna kroglica, sledna tablica ipd.) skoraj nepogrešljivi.
Omenjenemu sledi ponudba daljinskih upravljalnikov v svetovnih spletnih trgovinah (npr. Amazonu). Številni so miniaturne tipkovnice z vgrajeno sledno tablico, drugi imajo na eni strani poenostavljeno tipkovnico za upravljanje miškinega kazalca, IPTV in radia IP, na drugi pa skoraj običajno tipkovnico, ki jo lahko uporabimo za hitro pisanje besedil.
Univerzalni daljinski upravljalniki
Prve daljinske tipkovnice in miške, ki smo jih dobili že v 90. letih preteklega stoletja, so bile pregrešno drage. Pred njihovo uporabo smo morali v računalnik vgraditi priložen brezžični komunikacijski vmesnik. Z vodilom USB je povezovanje brezžičnih naprav za interakcijo človeka z računalnikom postalo preprostejše, saj se lahko komunikacijski vmesniki iz priključka USB tudi napajajo.
Danes je priklop večine brezžičnih igralnih palic, mišk in tipkovnic tako enostaven kot priklop žičnih. Obenem brezžična miška stane le malo več od navadne, velikost priloženega komunikacijskega vmesnika pa je pogojena le z velikostjo vtiča USB.
Pestra ponudba vsakovrstnih daljincev
Ko se sprehodimo po svetovnih spletnih trgovinah ugotovimo, da je približno polovica brezžičnih daljinskih upravljalnikov namenjena gledanju in poslušanju IPTV in radia IP ter predvajanju posnetega videa in glasbe, druga polovica pa svobodnejšemu igranju računalniških iger. Klasični daljinski upravljalniki, ki posnemajo delovanja tipkovnic, mišk, slednih tablic in standardne igralne palice, začnejo delovati takoj, ko njihov komunikacijski vmesnik vstavimo v eno od prostih vtičnic USB, in navadno ne potrebujejo lastnih gonilnikov. Te ali drugo namensko programsko opremo moramo pogosto namestiti zgolj za uporabo kompleksnejših funkcionalnosti, kot so nastavljanje glasnosti predvajanega zvoka ter svetlosti zaslona in izklop oziroma zaustavitev računalnika zgolj z eno tipko.
Pestra izbira vsakovrstnih daljincev IR za PC na Amazonovih spletnih straneh.
Vklop z daljincem
Za vklop računalnika z daljincem potrebujemo poseben komunikacijski vmesnik, ki ga vstavimo v vodilo PCIe med vgradnjo v računalnik. Razlog je v potrebi po stalnem (5-voltnem) napajanju, ki deluje tudi, ko računalnik ugasnemo, a ga ne izklopimo iz vtičnice. Komunikacijski vmesnik ima tudi vtičnici, s katerima ga vzporedno povežemo na priključka za tipki vklop/izklop in ponovni zagon računalnika na osnovni plošči. Tako tipki na ohišju še vedno delujeta, lahko pa ju tudi odklopimo in računalnik prižigamo in ugašamo samo z daljincem. Učinkovanje zadnjega tako tudi ni odvisno od (ne)delovanja operacijskega sistema.
Univerzalni sprejemnik IR in oddajnik
Imate doma kup neuporabnih, vendar še delujočih daljinskih upravljalnikov IR odsluženih avdio in video naprav? Poleg enega izmed njih potrebujete za daljinsko upravljanje PC samo še IR-sprejemnik; če pa dodate še preprost IR-oddajnik, lahko tudi PC daljinsko upravlja druge naprave.
Za udobno gledanje IPTV ali poslušanje radia PC iz naslanjača je potrebna le še ustrezna aplikacija, ki podpira upravljanje z daljinskim upravljalnikom, denimo Kodi, VLC ipd. Številne aplikacije omogočajo tudi upravljanje prek različnih kombinacij tipk na tipkovnici, ki jih lahko nastavimo v gonilniku sprejemnika IR, ki nato kodo posebne funkcijske tipke na daljincu vsakokrat spremeni v ustrezno zaporedje pritiskov na tipke.
Linux infrared remote control
Programski paket LIRC (lirc.org) za upravljanje računalnika prek standardnih daljinskih upravljalnikov IR so najprej razvili za Linux, kasneje pa so programsko kodo priredili še za Mac OS in Windows. Paket za zadnjega so poimenovali WinLIRC (sourceforge.net/projects/winlirc).
LIRC omogoča zajemanje in oddajanje IR-signalov daljinskih upravljalnikov, zato lahko z njim upravljamo tudi naprave, katerih daljince smo izgubili ali ne delujejo več. Podpira široko paleto strojne opreme, med katero sta tudi Microsoftova MCE receiver in Xbox 360 Wireless Controller pa tudi Iguana USB IR transceiver, IR-tiny, USB IR Toy idr. Podpira tudi sprejemnike IR, vgrajene v različne TV-kartice in sprejemnike analogne/digitalne kabelske in analogne/digitalne zemeljske TV. Izdaten seznam združljivih IR-sprejemnikov in IR-oddajnikov je objavljen na spletni strani https://www.lirc.org/receivers.html medtem ko so na spletni strani lirc-remotes.sourceforge.net/remotes-table.html datoteke z nastavitvami za številne daljinske upravljalnike.
Domača stran široko zastavljenega projekta LIRC za podporo daljinskemu upravljanju PC, lirc.org.
Vendar omenjeno še ne zadošča za lagodno gledanje IPTV ali poslušanje radia IP, potrebujemo še povezavo s priljubljenimi predvajalniki video in avdio tokov ter vsebin, kot je odprtokodni VLC. Na spletni strani lirc.org najdemo tudi programske vtičnike za upravljanje predvajalnikov, je pa tudi neposredno podprt v predvajalnikih videa in glasbe, kot sta bsplayer in zoomplayer.
LIRC podpirajo tudi programi, kot je Irex, ki omogočajo zaganjanje programov z namizja operacijskega sistema. Očitamo mu lahko le, da se je njegov razvoj leta 2017 skoraj zaustavil, dozdevno tudi zaradi številnih (sorazmerno) poceni komercialnih rešitev, denimo Irtransovih (irtrans.de) oddajnikov in sprejemnikov IR, s katerimi lahko upravljamo vse domače video in avdio naprave ter obenem avtomatiziramo svoj dom.
Kaj, ko ne deluje?
Daljinec, igralna palica, brezžična miška in brezžična tipkovnica neredko začnejo slabo delovati in čez čas povsem odpovejo, pogosto zaradi težav z napajanjem. Njihovo ponovno delovanje lahko vzpostavimo tako, da jih s stikalom na spodnji strani ali z odstranitvijo baterij za kratek čas ugasnemo in nato ponovno vklopimo. Nekateri imajo na spodnji strani tudi gumb za ponovno sinhronizacijo s sprejemnikom radijskega signala. Včasih je potreben tudi ponovni zagon računalnika, če ta ob zagonu operacijskega sistema preverja prisotnost tipkovnice in to funkcionalnost blokira, če je ne najde. Pri nekaterih operacijskih sistemih je zaradi varnosti dodajanje naprav za interakcijo s človekom mogoče šele, ko se prijavimo v operacijski sistem z uporabnikom z dovolj visokimi pooblastili.
Boljši univerzalni daljinski upravljalniki z lastnim zaslonom nas začno na iztrošene baterije opozarjati že kak teden prej, preden prenehajo delovati, pri slabših brez prikaza pa ne smemo biti presenečeni, če bodo nekaj minut po začetku uporabe delovali normalno, nato pa ne bomo mogli več preklopiti programa, kar se bo naslednji dan ali po daljši uporabi ponovilo. Zamenjavi iztrošenih baterij se pač ne moremo izogniti.
Za nestabilno napajanje so lahko krivi tudi baterijski električni kontakti, ki jih je delno uničila kislina iz stekle baterije, ko smo jo zamenjali z novo. Če baterija steče, moramo napajalna kontakta dobro očistiti, preden namestimo novo baterijo.
Zaradi pogostih padcev na tla se lahko v tiskanem vezju daljinca pojavijo razpoke in zato prekinejo električne povezave, kar onemogoča normalno delovanje. Težave lahko odpravimo, če razpoke poiščemo in vezje popravimo s spajko.
Vzrok nedelovanja je lahko tudi brezžični komunikacijski vmesnik ali njegovi gonilniki v PC. Večina vmesnikov ne potrebuje lastnih gonilnikov, saj se računalniku predstavi kot standardna igralna palica, miška ali tipkovnica USB. Pogostejši vzrok nedelovanja pa je v slabih kontaktih v vtičnici ali vtiču USB. Če vmesnik prestavimo v drugo vtičnico USB, ki jo redko uporabljamo, bo nemara začel delovati.
Povejmo še, da moramo natančno in pravilno vstaviti tudi vmesnik za vodilo PCIe, ki omogoča vklop računalnika na daljavo. Pri tem moramo skrbno povezati tudi priključka za vklop in ponovni zagon na osnovni plošči.
Pogosti vzrok za nedelovanje daljinskega upravljanja je tudi v slabi optični vidljivosti in motnjah v radijski komunikacijo. Denimo, če sprejemnik IR namestimo z zadnje strani ohišja računalnika, do njega na bo prišlo dovolj svetlobe iz daljinca. Podobno je, če radijski komunikacijski vmesnik vstavimo z zadnje strani velikega kovinskega ohišja, to pogoltne večino radijskega signala. Miškin kazalec se lahko zato zatika ali pa računalnik ne zazna vseh pritiskov na tipke daljinca. Pomaga, če dokupimo podaljšek USB in komunikacijski vmesnik IR prestavimo na vidno mesto stran, radijski sprejemnik pa dovolj stran od ohišja oziroma na njegovo prednjo stran.
Dodatni vzrok nedelovanja je lahko v posodobitvah gonilnikov ali zamenjavi operacijskega sistema, pri kateri moramo včasih sami poiskati ustrezne gonilnike.
Pametne naprave kot daljinski upravljalniki
Hitra dvosmerna podatkovna povezava Wi-Fi ali bluetooth ponuja bistveno več možnosti daljinskega upravljanja kot enosmerni signal IR s klasičnega daljinca. Pametni telefoni in računalniške tablice lahko na svojih prikazovalnikih z zasloni na dotik izrišejo vsakovrstne virtualne vmesnike za interakcijo človeka z računalnikom, kot sta tipkovnica s poljubnim razporedom tipk in na večprstni dotik občutljiva sledna tablica, s katero premikamo miškin kazalec po namizju. Izrišejo lahko tudi igralnim palicam podobne vmesnike, ki omogočajo primerljive uporabniške izkušnje. Po drugi strani imajo pametne naprave vgrajen mikrofon, ki omogoča upravljanje z glasom, vgrajena kamera pa bo v prihodnosti omogočala še upravljanje z gestami rok.
Za podporo omenjeni funkcionalnosti potrebujemo le še odjemalsko programsko opremo za pametno naravo in strežniško aplikacijo za osebni računalnik, ki deluje prek standardnega komunikacijskega vmesnika, kot je Wi-Fi, bluetooth, USB ali ethernet.
Navidezna tipkovnica na prikazovalniku pametnega telefona, ki deluje kot daljinski upravljalnik prek Wi-Fi, Universal remote.
Velja poudariti, da strežniška programska oprema za upravljanje PC na daljavo običajno vse možnosti komunikacije »obravnava« enakovredno, pri čemer je vseeno, ali komunikacija med pametno napravo in PC poteka brezžično ali prek kabla. Upravljanje prek kabla v domačem okolju je smiselno predvsem, ko želimo zagotoviti visoko stopnjo varnosti, denimo pri vnosu poverilnic, ali pa želimo PC upravljati iz drugega PC, pri čemer sta oba računalnika že povezana v ethernetno omrežje.
Monect PC remote
PC remote je programska oprema za celostno daljinsko upravljanje PC, ki deluje po principu debeli odjemalec-strežnik. Odjemalsko aplikacijo namestimo v pametno napravo z operacijskim sistemom Android ali iOS, medtem ko je strežniška aplikacija izdelana za operacijski sistem Windows.
Monect PC remote pametni telefon, tablico ali drugo napravo spremeni v daljinski upravljalnik.
Na voljo imamo paleto različnih navideznih daljinskih upravljalnikov, ki so prirejeni za navigacijo v operacijskem sistemu (miška in tipkovnica) pa tudi za igranje popularnih računalniških iger. Navidezne daljinske upravljalnike lahko ustvarimo tudi sami, tako da na prazno ploščo položimo različne elemente daljinskih upravljalnikov. Denimo, eno ali več ročic igralnih palic za premikanje gor-dol, levo-desno in naprej-nazaj, ob katerih poljubno razporedimo funkcijske gumbe. Pri tem imajo uporabniki plačljive različice na voljo več komponent za gradnjo lastnih daljincev, obenem pa tudi pestrejši izbor že izdelanih navideznih daljincev.
Široka izbira posnemanih daljincev tudi v brezplačni različici Monect PC remote
Poleg upravljanja na daljavo lahko s PC remote vzpostavimo tudi povezavo z oddaljenim namizjem, podobno kot z aplikacijo Microsoft remote desktop za Android. V PC lahko prenašamo tudi sliko s kamere pametnega telefona.
Navidezni daljinec, ki posnema delovanje Wii remote.
Povejmo še, da lahko odjemalsko aplikacijo PC remote namestimo tudi v drug PC, vendar za to potrebujemo posnemovalnik računalnika z operacijskim sistemom Android ali iOS. Denimo, aplikacija za Android deluje s posnemovalnikoma Blue stacks 5 in Emu.
Universal remote
V primerjavi z Monect PC remote je Universal remote veliko splošnejši, saj omogoča namestitev strežniške aplikacije v računalnike z operacijskimi sistemi Linux, Windows, Mac OS in iOS, medtem ko je odjemalska aplikacija na voljo še za Android in iOS, zato posnemanje operacijskih sistemov ni potrebno.
Podobno kot pri PC remote odjemalska aplikacija ponudi obilico možnosti in več kot 70 že izdelanih navideznih daljinskih upravljalnikov, vendar jih lahko v brezplačni različici lahko uporabljamo zgolj 18, so pa med njimi tudi brezžični miška in tipkovnica ter paneli za nastavljanje glasnosti, osnovno upravljanje trenutno predvajane glasbene ali video vsebine ter ponovni zagon, hibernacijo, spanje in izklop računalnika. Upravljamo lahko tudi predstavitve, ustvarjene z Microsoftovim Powerpointom, in prenašamo datoteke.
Med dodatnimi možnostmi plačljive različice so tudi ustvarjanje lastnih navideznih daljinskih upravljalnikov, podpora glasovnim ukazom, odzivanje na signale IR klasičnih daljincev in signale NFC. Na voljo so tudi razširjene možnosti tipkovnice, okenski pripomočki, podpora hitrim ukazom in delovanje brez prikazovanja oglasov.
Kako se zavarovati pred hekerji?
Široke možnosti daljinskega upravljanja PC so odlične za razvajenega uporabnika, ki si z gledanjem internetne TV krajša čas iz udobnega naslonjača ali z zofe, a hkrati dajejo tudi hekerjem nešteto novih možnosti vdora v računalnik in kraje identitete. Dobro se lahko zaščitimo že tako, da za gledanje IPTV, poslušanje radia IP in ogledovanje drugih večpredstavnih vsebin uporabljamo namenski računalnik (npr. Raspberry Pi 4), kamor ne shranjujemo osebnih podatkov in še posebej ne elektronskih certifikatov.
Če imamo doma tudi ožičeno omrežje ali v računalnik vgradimo vmesnik Wi-Fi/bluetooth, je smiselno za daljinsko upravljanje nameniti tistega, ki mu ne bomo dovolili dostopa do interneta, s čimer preprečimo, da bi lahko heker z vgradnjo zlonamerne programske opreme kasneje vzpostavil popoln daljinski nadzor nad našim računalnikom od koderkoli na internetu.
Kaj pa daljinski upravljalniki s komunikacijskim vmesnikom IR? O teh zagotovo vemo le to, da mora biti svetlobni signal bolj usmerjen, daljinski upravljalnik pa sorazmerno blizu. Če se hekerju vendarle posreči z močnim oddajnikom z usmerjeno svetlobo IR zagnati naš računalnik, ga lahko nato napade kvečjemu z interneta, ima pa pri tem vsekakor več časa, kot če bi se ga lahko lotil le takrat, ko gledamo kak film.
Lahko daljinsko upravljanje za PC izdelamo tudi doma?
Vsekakor, še posebej, če imamo shranjen kup neuporabnih daljincev že davno odsluženih naprav. Poleg daljinca potrebujemo sprejemnik IR in ustrezno programsko premo, denimo že omenjeni brezplačni programski paket LIRC.
Danes tako rekoč vsi proizvajalci zabavne elektronike uporabljajo kompaktne sprejemnike IR, ki v enem čipu združujejo na svetlobo IR občutljiv sprejemni tranzistor in ojačevalno, filtrsko in prilagoditveno vezje, ki omogoča, da izhod čipa neposredno povežemo z vhodom računalnika ali mikrokrmilnika, pri čemer moramo paziti le na morebitno potrebo po prilagoditvi napetostnih nivojev, denimo, če uporabljamo 3,3-voltno logiko, sprejemnik IR pa 5-voltno.
Priklop sprejemnika IR na raspberry pi je tako več kot enostaven, saj ga lahko s tremi žičnimi povezavami neposredno povežemo na 26- (samo starejši raspberry piji) ali 40-polno razširitveno vtičnico. PC s procesorji Intela in AMD ter maci tovrstnih razširitvenih vtičnic nimajo, zato moramo uporabiti enega od priključkov USB, v katerega vtaknemo nekoliko zmogljivejši standardni vmesnik FTDI, ki lahko deluje na dva načina – kot polna vrata RS-232 ali pa kot skupek običajnih digitalnih vhodov-izhodov, prek katerega komunicira sprejemnik IR. Podrobnejša navodila so na spletni strani lirc.org.
Enostavna implementacija sprejemnika IR je mogoča tudi s priljubljenimi razvojnimi ploščicami ESP8266 node MCU, ESP32 node MCU, chipkit Wi-FIRE in chipkit WF32. Vse priklopimo v vtičnico USB, prek katere vanje iz razvojnega okolja Arduino prenesemo vgrajeno programsko opremo, obenem pa služijo tudi za komunikacijo s PC med običajnim delovanjem. Prednost razvojnih ploščic chipkit je hitra podatkovna povezava USB, medtem ko razvojne ploščice ESP vselej komunicirajo s PC prek vgrajenega vmesnika FTDI.
Razvojno okolje Arduino in vse potrebne programske knjižnice lahko prenesemo s spletnih portalov arduino.com in github.com. Podrobnejša navodila najdemo v projektih, objavljenih na spletni strani hackaday.com pa tudi na github.com.
Na Youtubu ne manjka idej, kako žični tipkovnico in miško spremeniti v brezžični, pa tudi, kako enostavno izdelati sprejemnik in oddajnik IR.
Kaj pa predelava žične tipkovnice in/ali miške s priključkoma USB v brezžično? Zdi se dokaj preprosto, a nas po uspešni implementaciji utegne razočarati sorazmerno velika poraba energije. Najlažje je, če žični tipkovnico in miško povežemo s sicer neuporabnim mini notesnikom (PC), od koder nato vzpostavimo povezavo Wi-Fi s PC, ki ga želimo daljinsko upravljati. Ker ima notesnik svojo baterijo, s tem rešimo tudi težavo z napajanjem, a taka rešitev ni najbolj estetska niti priročna za uporabo.
Namesto mini notesnika lahko uporabimo tudi brezžični vmesnik iz USB na bluetooth (USB2BT), s katerim klasično tipkovnico in/ali miško preprosto brezžično povežemo z osebnim računalnikom ali s pametnim telefonom. Težavi pri tem sta predvsem zagotovitev ustreznega baterijskega napajanja in (pre)visoka cena vmesnika, za katerega bomo v ZDA odšteli okoli 80 USD. Za ta denar lahko kupimo novo brezžično tipkovnico z miško ...