Kakšen/kateri prenosnik kupiti

Eno najpogostejših vprašanj, ki ga zadnjih deset let slišimo od naših bralcev, je, seveda, kateri prenosnik kupiti in na kaj velja biti pozoren ob nakupu.

Danes se v svetu proda dvakrat toliko prenosnikov kot namiznih računalnikov. Prenosniki so svoj prodajni vrhunec sicer dosegli leta 2011, od takrat se prodajne številke počasni znižujejo, zadnjih nekaj let pa so razmeroma konstantne.

Vstopni razred

Prenosniki v najcenejšem razredu, do 700 evrov, so v zadnjem desetletju najbolj napredovali. Daleč najopaznejša je vpeljava hitrih pogonov SSD, ki so nadomestili običajne diske in res izboljšajo uporabniško izkušnjo. Z njimi se Okna in programi hitreje zaženejo, sistem je bolj odziven, poraba energije je manjša, manjša je tudi nevarnost za izgubo podatkov zaradi padcev ali resnejših tresljajev.

Hiba teh pogonov je njihova zmogljivost/velikost – sploh pri prenosnikih vstopnega razreda, kjer je tipična zmogljivost pogona pogosto le 128 GB. Windows 10 so glede na predhodnike (predvsem Windows 7) sicer občutno varčnejši s prostorom, a vseeno gre za kar hudo omejitev, sploh če smo vajeni na prenosniku shranjevati več fotografij ali video posnetkov. Pri dražjih prenosnikih seveda hitro dobimo tudi večje pogone, a pri najpogostejših vstopnih bo marsikdo moral računati še na nakup kakega zunanjega pogona. K sreči je tudi tem cena v zadnjih letih občutno upadla.

Proizvajalci pri vstopnih serijah varčujejo predvsem pri ohišjih in zaslonih. Znotraj določene serije ponujajo kar veliko različnih sestav, tako se z dvigom cene izboljšujejo strojne komponente (zmogljivejši pogon, hitrejši procesor, več pomnilnika), ohišje in z njim povezane fizične lastnosti (vmesniki, zaslon, tipkovnica) pa ostajajo enake.

Domačim uporabnikom zadnje čase pogosto priporočamo računalnike HP serije 250. Trenutno so pri sedmi generaciji (v tej številki lahko preberete preizkus modela 250 G7), ponujajo pa solidno razmerje med kakovostjo in ceno. V času pisanja bi priporočili model z Intelovim procesorjem i5, 8 GB pomnilnika in s pogonom SSD zmogljivosti 256 GB. Skupaj z naloženimi Windows 10 Home je tak prenosnik v času pisanja vreden dobrih 600 evrov. Največja hiba tega modela (oziroma kar celotne serije) je zaslon, ki sicer ponuja ločljivost FullHD, a ima matriko TN, kar pomeni, da je slika neenakomerna, če jo gledamo vsaj malce pod kotom. V solidnih pogojih (torej v normalno osvetljenem prostoru) ne bo težav, ob močnejšem soncu pa se taki zasloni slabo obnesejo.

Če je cena res ključnega pomena, lahko posežemo tudi po katerem od cenejših modelov, a bo tam tudi več omejitev, predvsem kar se tiče zmogljivosti. Še nekako sprejemljiv je Lenovo IdeaPad 330 z Intelovim procesorjem i3, s 4 GB pomnilnika in 128 GB velikim pogonom SSD. Ta sestava v času pisanja velja slabih 400 evrov. Ozko grlo je tu količina pomnilnika, saj je 4 GB danes res malo – poleg operacijskega sistema bo že par odprtih zavihkov v brskalniku hitro vse pobralo.

Če se spustimo k cenejšim procesorjem (denimo Intel Pentium in Celeron ter AMD A4) bodo tudi ti že kar sopihali – tudi med manj zahtevnimi opravili. Ne priporočamo.

Srednji razred

Z dvigom po cenovnih stopnicah navzgor bo prenosnik dobil predvsem tanjše in bolj kakovostno ohišje ter boljše zaslone z matriko IPS. Strojno ti prenosniki sicer ne ponudijo neke resne prednosti pred prej omenjenimi modeli nižjega razreda, na voljo imamo iste procesorje, pogone in količino pomnilnika. Tudi tu lahko kar nekaj privarčujemo, a to na račun strojne zmogljivosti, ki prehitro upade pod splošno priporočljivo mejo. Ob tanjšem in dražjem ohišju je pač potrebnega več varčevanja kje drugje.

Izbira v tem razredu je zelo široka, načelno pa gledamo prenosnike za okoli 1.000 evrov. Posežemo lahko tudi po nekoliko cenejšem modelu, sploh če gre za leto ali dve star model, kjer so že stopili v veljavo dodatni popusti. Dobro se je izkazal Acerjev model Swift 5 z Intelovim procesorjem i5, 8 GB pomnilnika in s pogonom SSD velikosti 256 GB. Gre za štirinajstpalčni prenosnik. Če sta velikost in teža pomembni, lahko posežemo tudi po manjšem, trinajstpalčnem sorodniku Swift 3 v podobni konfiguraciji. Ta model ponuja res lično in elegantno ohišje iz magnezijeve zlitine, v času pisanja ga dobimo že za slabih 1.000 evrov.

Tistim, ki v ta razred sežejo bolj zaradi zmogljivosti in splošne kakovosti prenosnika ter sta pri tem velikost in teža manj pomembni, priporočamo HP ProBook 450. Tega smo pred kratkim preizkusili v strojno manj zmogljivi sestavi, a ga za dobrih 1.000 evrov dobimo z Intelovim procesorjem i7, s 16 GB pomnilnika in pogonom SSD velikosti 512 GB. Gre za odličen, zmogljiv prenosnik, povsem primeren tudi za poslovno rabo.

Višji razred

Pri dražjih prenosnikih lahko izberemo dve poti – na eni strani so vrhunski poslovni prenosniki, ki ponujajo odlične zmogljivosti v trpežnih, kakovostnih in tudi dovolj lahkih ohišjih, na drugi pa delovne postaje, prenosniki, ki so popotna alternativa za zmogljive namizne računalnike. Ti niso ravno prenosljivi, a ponujajo res vrhunske zmogljivosti, predvsem pri grafičnih karticah – v ta sklop lahko vključimo tudi prenosnike, namenjen zahtevnejšim igričarjem.

Začnimo najprej pri poslovnih modelih. Tu smo že dve desetletji navdušeni nad Lenovovo (in prej IBM-ovo) serijo ThinkPad. Vrhunec sicer predstavlja model ThinkPad X1 Carbon (preizkus letošnjega modela lahko preberete v prejšnji številki Monitorja), a tu bi raje priporočili model ThinkPad T490 ali T590. Razlika je v velikosti zaslona, s tem pa tudi velikosti in teži prenosnika. Model T590 ima 15,6-palčni zaslon, T490 pa 14-palčnega. Ta serija v primerjavi s Carbonom ponuja primerljive zmogljivosti in kakovost izdelave, a je zaradi nekaj gramov in milimetrov več tudi nekaj 100 evrov cenejša.

Svetovali bi model z Intelovim procesorjem Core i7, s 16 GB pomnilnika in pogonom SSD velikosti 512 GB. Ti prenosniki imajo vsi zaslone z matriko IPS, izbiramo lahko med klasično ločljivostjo FullHD in višjo 4K. Ta sicer k vrednosti prenosnika doda nekaj sto evrov, v večini programov pa ponuja ostrejšo sliko (nekateri programi namreč niso prilagojeni tako visokim ločljivostim). Gre za res kakovostne prenosnike z odličnimi tipkovnicami, odpornimi proti politju, zmogljivimi akumulatorji s hitrim polnjenjem in možnostjo uporabe priklopnih postaj.

Najviše se na zmogljivostnih lestvicah uvrščajo delovne postaje in prenosniki, namenjeni igričarjem. Prve pri Monitorju redko preizkušamo, saj je trg tega res majhen, hkrati so zahteve tovrstnih uporabnikov (denimo montažerjev video posnetkov) zelo specifične, smo pa v zadnjih letih preizkusili kar nekaj prenosnikov, namenjenih zahtevnim igričarjem.

V primerjavi z ostalimi prenosniki je tu v ospredju predvsem grafična kartica, sledi pa zaslon z nekoliko večjo hitrostjo osveževanja. V splošnem priporočamo prenosnike z Nvidijinimi karticami GeForce RTX 2060, tj. zmogljivimi modeli zadnje generacije. Odličen primer takega prenosnika je Asusov ROG Strix Scar III. Za okoli 2.000 evrov dobimo res zmogljivo sestavo – procesor i7, 16 GB pomnilnika in omenjeno Nvidijino RTX 2060. Gre za sedemnajstpalčni prenosnik, zaslon ponuja osveževanje 144 Hz. Za nekoliko manj denarja bo dobra alternativa tudi prenosnik z Nvidijino kartico GTX 1660Ti – ob sicer podobni sestavi bomo tako privarčevali nekaj sto evrov.

Kaj pa obnovljeni prenosnik?

Zadnja leta je tudi pri nas vse več podjetij, ki ponujajo rabljene, obnovljene prenosnike. Običajno gre za prenosnike, stare od dve do štiri leta, kupljene od večjih podjetji, ki to opremo menjujejo v ustaljenem časovnem okviru. Z nakupom rabljenega prenosnika naj bi dobili solidno razmerje med zmogljivostjo in ceno, sploh ker gre večinoma za nekoliko dražje poslovne modele.

Taka odločitev načelno niti ni slab, sploh če dobimo prenosnik s sveže nameščenim operacijskim sistemom. Največja težava zna biti akumulator, ki bo po nekaj letih večinoma že kar zdelan. Večina prodajalcev sicer ob nakupu prenosnika ponuja tudi menjavo akumulatorja, kar vsekakor priporočamo.

Velja pa pri tem opozoriti, da prihaja z vsako novo generacijo strojne opreme (predvsem procesorjev) tudi do dviga zmogljivosti. Procesor srednjega razreda (denimo Intelov i5) v novem prenosniku je lahko tudi do dvakrat zmogljivejši od primerljivega procesorja i5 iz tri ali štiri leta starega prenosnika. Četudi se oba imenujeta »i5«.