Kakšen miniaturni računalnik izbrati?
Kot ugotavljamo, so danes že najcenejši (in najmanjši) računalniški sistemi dovolj zmogljivi za zadovoljivo poganjanje operacijskega sistema in večine pisarniških aplikacij, torej bodo kos brskanju po spletu ob hkratnem poslušanju glasbe, branju e-pošte in pripravi kakšnega dokumenta.
Če uporabniki sodijo med tiste, ki na računalniku praktično ne ustvarjajo, temveč le prebirajo/gledajo/poslušajo vsebine, pa je nakup miniaturnega računalnika še toliko bolj logična izbira. Glede na to, da miniaturne računalnike še najbolj tepe prav nadgradljivost, oziroma, bolje rečeno, nenadgradljivost, velja že v začetku izbrati nekoliko zmogljivejši model. Tako se bomo izognili zagati, ko se bodo naši »apetiti« čez nekaj mesecev ali let povečali, podhranjeni malček pa jim ne bo več kos.
Zaradi znatno omejenih zunanjih mer in majhnih ohišij morajo izdelovalci pri strojni opremi pristati na marsikatero omejitev. Številni se zatekajo kar k rabi komponent, ki jih sicer najdemo v prenosnikih. Tako so tudi v večino tokrat preizkušenih modelov vgrajeni varčni procesorji, namenjeni mobilnim napravam, saj nižja poraba energije in s tem manj oddane toplote prinaša tudi manj izzivov glede zasnove hladilne rešitve. Izvedbe hlajenja se seveda tudi znatno razlikujejo med posameznimi modeli. Miniaturneži s procesorji Intel Atom in/ali ultravarčnimi Celeroni stavijo celo na pasivno hlajenje in nas razvajajo z absolutno tišino, zmogljivejši modeli s procesorji Core pa utegnejo uporabnike občasno zmotiti s slišnim delovanjem ventilatorja. Toda s prav zelo za ušesa nadležnimi hladilnimi rešitvami tokrat k sreči nismo imeli opravka.
V ohišja z majhno prostornino so vgrajeni tudi pomnilniški moduli za prenosne računalnike (tudi ti so za odtenek varčnejši pri porabi energije), a je število rež za pomnilnik omejeno na eno ali dve (računalnik velikosti ključka USB pa ima pomnilniške čipe že na sami tiskovini in nadgradnja ni mogoča), zato velja pri najmanjših modelih že ob nakupu miniaturnega računalnika razmisliti, koliko pomnilnika potrebujemo. Glede na naše izkušnje svetujemo vsaj 4 GB pomnilnika, saj postajajo sodobne aplikacije vedno bolj požrešne – že spletni brskalnik mimogrede porabi gigabajt pomnilnika, tudi dva ...
Malček po meri
Veseli nas, da poleg že sestavljenih računalnikov vrsta izdelovalcev ponuja tudi t. i. barebone sisteme, kjer v ohišju najdemo le osnovno ploščo z vsemi dodatki (in vse pogosteje tudi procesor), sami pa si nato izberemo (in vgradimo) pomnilniški(e) modul(e) ter disk oziroma pogon SSD. Tudi na tokratnem preizkusu smo imeli vrsto takih primerkov in ugotovili smo (npr. računalniki Gigabyte BRIX in Zotac ZBOX), da je vgradnja komponent v miniaturne računalnike razmeroma preprosta, saj kljub majhnim meram ohišja izdelovalci poskrbijo, da so reže za pomnilnik in priključki za disk/SSD sorazmerno enostavno dostopni. Vgradnja komponent tako od posameznika ne bo zahtevala več kot nekaj minut (skupaj z morebitnim branjem navodil).
Več razmisleka velja nameniti še izbiri komponente, ki bo hranila podatke. Manjši modeli miniaturnih računalnikov imajo že vgrajene pogone vrste eMMC ali m.2 SSD, saj v njihovih ohišjih ni prostora niti za sicer majhen pogon SATA SSD. Uporabnikom, ki nimajo večjih zahtev glede pomnilniških zmogljivosti, vsekakor svetujemo vgradnjo/nakup pogona SSD, saj bodo tako bistveno pridobili na hitrosti in odzivnosti računalnika, pa še povsem tiho sestavo si lahko omislijo. Ob vgradnji klasičnega diska bo zmogljivost hrambe sicer navadno večja (odzivnost računalnika pa manjša), a to prinese več hrupa in še višje temperature v notranjosti računalnika, to pa lahko slabo vpliva na samo življenjsko dobo komponent. Prav zato uporabnikom z večjimi potrebami po prostoru kljub vsemu svetujemo vgradnjo pogona SSD in uporabo zunanjega (prenosnega) diska.
V brezžična omrežja se znajo danes povezati vsi miniaturni računalniki in to lahko le pohvalimo. Novejši modeli že podpirajo brezžični standard 802.11ac (pa tudi Bluetooth 4.0), razlik v delovanju brezžične povezave pa tokrat nismo merili, saj vsi modeli omogočajo višje hitrosti prenosa podatkov, kot jih navadno zmorejo povprečne povezave gospodinjstev (pa tudi podjetij) v internet. Razen najmanjših modelov imajo vsi miniaturni računalniki tudi klasični omrežni vmesnik.
Po treh tednih sobivanja z več kot deset miniaturnimi računalniki lahko zapišemo, da je uporabniška izkušnja še najbolj prepričala pri zmogljivejših modelih, ki se dejansko lahko merijo s klasičnimi namiznimi in prenosnimi računalniki. Pomisleke o praktični uporabnosti smo imeli le pri obeh »ključkih«, pa tudi pri vseh modelih s procesorji z dna cenovne lestvice, saj je ta strojna podhranjenost znatno ohromila praktično rabo.
Razveseljuje predvsem ugotovitev, da lahko miniaturni računalnik že povsem nadomesti večji namizni model. Slednjim ostane le prednost vgradnje večjega števila komponent in predvsem grafične kartice. Uporabniki, ki potrebujejo večje grafične zmogljivosti, denimo igričarji, bodo miniaturne računalnike preprosto preskočili.
■ ASRock Beebox N3000-4G128S.
ASRock je eden prvih izdelovalcev, ki so posvojili Intelov sistem na čipu, imenovan Braswell. Gre za varčno platformo, namenjeno majhnim sistemom. Testirani primerek je poganjal dvojedrni procesor Celeron, ki je bil najšibkejši del enačbe. Večino testa je procesor preživel pri polni obremenitvi, mala in lična škatlica pa se je pregrevala in tudi pregrela. Bil je edini računalnik, ki našega preizkusa PCMark 8 ni opravil. 4 GB pomnilnika v dvokanalni sestavi in 128 GB pogon SSD sta sicer zelo dobrodošla, a pomanjkanje procesorske moči v praksi še vedno pomeni, da mora imeti zahtevnejši uporabnik kar nekaj potrpljenja.
Podhranjeni procesor je praktično edini resni očitek miniaturnemu računalniku, ki sicer navduši. Povsem pasivna hladilna zasnova prinaša absolutno tišino, navdušeni pa smo bili tudi nad dvema priključkoma HDMI in priključkom DisplayPort. ASRock navaja, da je mali strojček sposoben predvajati video v ločljivosti 4K. To moramo zanikati, je pa strojno dekodiranje poskrbelo, da je kljub polni obremenitvi procesorja strojček video 1080 p povsem tekoče predvajal. Bolj kot vsakdanji računalnik je ASRock Beebox N3000-4G128S uporaben kot večpredstavni predvajalnik v dnevni sobi, saj obvlada žično in brezžično povezljivost najnovejšega standarda. Edinemu na preizkusu mu je bil priložen tudi priročen daljinski upravljalnik. Pohvalimo še rabo vmesnika USB 3.0 Type C (zopet edina naprava s tem vmesnikom), katerega ključna prednost je, denimo, še hitrejše polnjenje priklopljenih naprav (podvojena hitrost).
ASRock Beebox N3000-4G128S
✓ Absolutno tih, grafični priključki, daljinec, USB 3.0 Type C.
✗ Počasno delovanje, pregrevanje.
■ Gigabyte BRIX BXi3-4010.
Podjetje Gigabyte je danes eden vodilnih ponudnikov miniaturnih računalnikov, saj ima v ponudbi več kot ducat modelov, najdemo celo miniaturneža z vgrajenim projektorjem. Male namizne računalnike trži pod imenom BRIX, preizkusili smo dva modela. Obema je skupno to, da sodita med t. i. barebone sisteme, kar pomeni, da se v ohišju skriva le osnovna plošča s procesorjem, uporabnik pa mora sam vgraditi pomnilnik in disk. V lični škatli tako najdemo le še nosilec VESA za pritrditev mini računalnika na hrbtno stran računalniškega monitorja.
Cenejši model BRIX BXi3-4010 je namenjen manj zahtevnim uporabnikom, a mala črna škatlica, ki meri 11 x 11 cm in ima skromno višino vsega 3 cm, prepriča. V njej je opravljal svoje delo Intelov procesor generacije Haswell, Core i3-4010, ki se zdi po zmogljivosti in ceni optimalna izbira. Računalnik sliko na monitor ali televizor pošilja prek vmesnikov HDMI ali mini DisplayPort, z internetom pa ga lahko povežemo žično ali brezžično. Pohvalimo tudi odločitev, da je mini računalnik založen s štirimi priključki USB 3.0.
Majhna višina ohišja terja davek drugje – v ohišju namreč ni več prostora za 2,5-palčne diske ali pogone SSD, temveč bomo morali vgraditi pogon SSD na vmesniku mSATA. To nekoliko omeji (in podraži) našo izbiro strojne opreme. Le ena reža za pomnilnik SO-DIMM tudi ne pušča prav veliko možnosti za nadgrajevanje pomnilnika, zato zgolj enokanalno delovanje pomnilnika postreže z nekoliko nižjimi zmogljivostmi.
Gigabyte BRIX BXi3-4010
✓ Kompaktno ohišje.
✗ Vgradnja 2,5-palčnega pogona ni mogoča.
Zlati Monitor
Med 14 preizkušenimi miniaturnimi računalniki ni idealnega modela. Po zasnovi ohišja in vmesnikov nam je bil še najbolj všeč ASRockov Beebox, a kaj, ko je opremljen z manj zmogljivim procesorjem, pa še kot edini računalnik na testu ni opravil preizkusa s programom PCMark 8. Lenovo M93p Tiny je vzorno zmogljiv stroj, saj skoraj z ničimer ne zaostaja za večjimi namiznimi modeli, je pa njegova cena daleč od nizke, pri izboru najboljšega pa moramo upoštevati tudi ceno.
Nagrado zlati Monitor zato tokrat podeljujemo miniaturnemu računalniku Gigabyte BRIX BXi3-4010, ki se je izkazal predvsem s sorazmerno zmogljivo zasnovo ob ugodni ceni, uporabnikom pa svetujemo, naj ga opremijo s 4 GB pomnilnika in 256 GB pogonom SSD.
■ Gigabyte BRIX BXi7H-4500.
Škatlica BRIX BXi7H-4500 je bila ena najzmogljivejših na tokratnem preizkusu. To ni presenetljivo, če vemo, da računalnik poganja sicer zelo varčna različica procesorja Core i7, model i7-4500U, ki porabi manj kot 15 W energije. Kljub temu je oddana toplota za hladilno rešitev manjši zalogaj, saj se je ob daljših obremenitvah ventilator v ohišju slišno oglašal in nam dal vedeti, da je procesorju toplo. Za razliko od manjšega brata v BRIX BXi7H-4500 že lahko vgradimo pogon SSD ali 2,5-palčni disk, pa tudi dva pomnilniška modula, saj je višji za poldrugi centimeter. Drugi priključki so sorodni modelu s procesorjem Core i3.
Zahvaljujoč zmogljivejšemu procesorju, je delo s tem mini računalnikom pravi užitek, ki ga zmoti le na trenutke slišen ventilator. Seveda moramo prej poskrbeti, da bo založen tako, da bo zmogljivi procesor prišel do izraza. In ko smo že pri komponentah – to, da ni pomnilnika in pogona SSD, v tem primeru ne vpliva znatno na ceno, ki je razmeroma visoka, še posebej, če upoštevamo to, da miniaturnemu Gigabytu prav tako ni priložena licenca za operacijski sistem. Ob nakupu vsega manjkajočega pa se cena hitro dvigne na raven konkurentov in čez.
Pri preizkušenemu modelu nas je zmotilo še občasno zelo slabo (počasno, s prekinjanjem) delovanje brezžične povezave. Pri tem dopuščamo možnost, da gre zgolj za hibo testnega računalnika.
Gigabyte BRIX BXi7H-4500
✓ Zmogljivosti, ohišje.
✗ Vklapljanje ventilatorja, cena.
■ HP Pavilion Mini 300.
Čaru miniaturnih računalnikov se niso mogli upreti niti v podjetju HP, enemu največjih izdelovalcev računalnikov na svetu. Njihova stvaritev sliši na ime Pavilion Mini 300, prepoznali pa jo bomo po dvobarvnem in zaobljenem ohišju v belo-sivi barvni kombinaciji. Škatlica skriva v sebi povprečno strojno zasnovo, ki pa se v praksi dobro obnese. Procesor Core i3 v kombinaciji s 4 GB delovnega pomnilnika bo hitro kos veliki večini zadanih nalog, pogrešali smo le pogon SSD, ki bi mini računalnik naredil še znatno odzivnejši. Namesto njega so HPjevi inženirji vgradili klasični disk z razkošno odmerjenim prostorom za podatke – kar 1 TB datotek lahko shranimo vanj. Računalnik je vsekakor pripravljen za novo generacijo računalniških monitorjev, saj zna sliko poslati nanje tako prek vmesnika HDMI kot tudi DisplayPort.
V HPjevem strojčku je že naložen 64-bitni operacijski sistem Windows 8.1, ki ga lahko brezplačno nadgradimo na Windows 10. Manj smo bili navdušeni nad preostalo naloženo programsko opremo, kot so aplikacije Snapfish, Wild Tangent Games, Evernote, Booking in podobne, ki bi se ji(m) zlahka odrekli.
V računalnik je vgrajen ventilator, ki ni posebej glasen, je pa vsekakor slišen in ob morebitni bližnji postavitvi malce moteč. Ker HP računalniku prilaga navodila za uporabo v slovenščini na ploščku, smo se le nasmehnili, saj miniaturni računalniki po pričakovanjih nimajo vgrajenih optičnih pogonov. Da bo računalnik prepričal marsikaterega domačega uporabnika, pa poskrbi cena, ki je vsekakor ugodna.
HP Pavilion Mini 300
✓ Oblika, cena.
✗ Slišen ventilator, že naložena programska oprema.
■ Intel Compute Stick in Modecom Portable PC Windows Stick.
Najmanjša mini računalnika obravnavamo kar skupaj, saj sta si tako sorodna, da sumimo, da sta prišla z iste ali pa vsaj bližnje proizvodne linije. Sta le malce večja od »debelega« ključka in podolgovate oblike. Njuna posebnost je moški priklop HDMI, ki ga priključimo na računalniški zaslon ali televizor. Žal se to v praksi lahko pokaže kot izziv, zato izdelovalca prilagata še kratek podaljševalni kabel. Za napajanje poskrbi klasični priključek USB, le držimo pesti, da ga naš zaslon tudi premore. Saga z USBji se na tem mestu še ne konča. Naprava ima le en vmesnik USB 2.0 za priklop zunanjih naprav, zato je skoraj nujno kombiniranje z razdelilnikom USB (če želimo, denimo, priklopiti tipkovnico in miško), to pa močno skazi celoto. V ohišje je vgrajen še bralnik pomnilniških kartic microSD.
V ohišju utripa štirijedrni procesor Intel Atom Z3735F, založen z dvema gigabajtoma pomnilnika, za hrambo podatkov pa je namenjenih 32 GB bliskovnega pomnilnika. Microsoft izdelovalcem miniaturnih računalnikov skorajda podari operacijski sistem Windows 8.1 with Bing, ki je nameščen tudi v tem primeru. Ob odsotnosti klasičnega omrežnega vmesnika je povezljivost prepuščena brezžičnemu vmesniku, katerega delovanje pa ni prepričljivo – občasne prekinitve prenosa podatkov nas niso veselile. V praksi se pomanjkanje strojne moči kar hitro pozna, na resno večopravilnost lahko zato pozabimo, se pa lahko takšna naprava zelo posrečeno obnese kot (precenjen) večpredstavni predvajalnik, saj brez težav predvaja video vsebine polne visoke ločljivosti (Full HD). Neprijetno nas je presenetilo pregrevanje ob daljših obremenitvah, in to kljub temu, da je v že tako majhno ohišje vgrajen še manjši ventilator. Ta se pogosto prižiga, svoje delo pa slišno opravlja.
Intel Compute Stick in Modecom Portable PC Windows Stick
✓ Velikost, cena.
✗ Zasnova, pregrevanje.
■ Lenovo Tiny M93p.
Kitajski izdelovalec Lenovo je na tokratni preizkus poslal najdražji miniaturni računalnik, temu primerne so bile tudi zmogljivosti. Vgradnja varčne namizne različice procesorja Intel Core i5-4590T je v kombinaciji z 8 GB pomnilnika in pogonom SSD zmogljivosti 256 GB poskrbela, da temu računalniku nikoli ni zmanjkalo sape. Glede na videno lahko inženirje Lenova pohvalimo, saj jim je uspelo v majhno in plosko kovinsko ohišje vgraditi zmogljivo strojno opremo in ustrezno hladilno rešitev. Odlikuje jo tiho delovanje, ventilator pa postane glasnejši šele ob dolgotrajni visoki obremenitvi. V ohišju se je našlo mesto celo za miniaturni zvočnik, a svoje delo opravlja skladno z velikostjo – podpovprečno, toda tega mu ne gre zameriti. Zvočnike pač priključimo na ustrezen izhod.
Ko smo že pri priključkih, lahko Lenovo pohvalimo, da je v model Tiny M93p vgradil vmesnik DisplayPort, sposoben najvišjih ločljivosti, obenem pa smo zelo pogrešili vmesnik HDMI, ki bi ga naredil bistveno bolj združljivega z današnjimi monitorji (tako smo prisiljeni uporabiti vmesnik VGA). Po par priključkov USB na prednji in zadnji strani zadostuje osnovnim potrebam po povezljivosti naprav, ki jih najdemo v gospodinjstvu ali pisarni.
Ceno mini računalnika so zvišali tudi operacijski sistem (Windows 7 Professional), zunanji pogon DVD (njegove mere dosegajo polovico višine ohišja, napaja pa se iz računalnika) ter tipkovnica in miška. Všeč nam je bila tudi že nameščena programska oprema Lenovo, ki poskrbi za vse posodobitve (tako gonilnikov, BIOSa, operacijskega sistema kot tudi nekaterih nameščenih programov) na enem mestu.
Lenovo Tiny M93p
✓ Zmogljivosti, opremljenost.
✗ Cena, ni vmesnika HDMI.
■ MSI CUBI 007X.
MSIjev malček nas je nasmejal že ob pogledu na škatlo. Na njej se namreč bohoti napis v angleščini »When you're small you have to be smart«. To pomeni, da morajo biti majhni računalniki predvsem pametni. Žal smo vgrajeno pamet pogrešili v celoti, saj MSI v ta računalnik ni namestil operacijskega sistema in dodatne programske opreme, ki bi mu »vdihnila pamet«.
Zato pa toliko bolj prepriča samo ohišje, ki je le za odtenek večje od opečenca, »toasta«, in predstavlja bržkone naslednji korak v miniaturizaciji Intelove platforme NUC. V preizkušeni model CUBI 007X je bila vgrajena najnovejša generacija procesorja Pentium, dodana pa sta mu bila še dva gigabajta pomnilnika in 128 GB pogon SSD. Majhno ohišje je seveda omejeno s prostorom in zato tudi priključki. Pohvalimo lahko odločitev izdelovalca, da poleg vmesnika HDMI vgradi še vmesnik mini DisplayPort in ga tako naredi pripravljenega za prihodnost. Vsi priključki USB (po dva na prednji in zadnji strani) že podpirajo standard 3.0, računalnik pa se zna povezati v brezžična omrežja standarda 802.11ac (in vsa starejša, seveda).
Zasnova iz sveta prenosnikov je prinesla tudi sorodno plosko hladilno rešitev, ki dobro opravlja svoje delo. Ventilator je tih in komaj slišen, kljub občasnim visokim temperaturam ohišja pa težav s pregrevanjem nismo zaznali. Zmogljivosti so vgrajenim komponentam primerne, zadovoljive, bi si pa želeli vsaj dvojno količino delovnega pomnilnika, ki bi poskrbela za boljšo večopravilnost.
MSI CUBI 007X
✓ Mere in oblika ohišja, zasnova.
✗ Ni operacijskega sistema in programske opreme.
■ MSI Windbox DC111-027X.
MSIjev miniaturni računalnik iz družine Windbox je bil eden najcenejših modelov na tokratnem preizkusu. Za manj kot dva stotaka dobimo majhen računalnik za nezahtevne uporabnike, za piko na i mu manjka le operacijski sistem. Windbox DC111 navzven še najbolj spominja na brezžični usmerjevalnik, nataknjen na stojalo. Praktično uporabno, saj se notranjost računalnika hladi skozi stranske reže, obenem pa nagib ohišja poskrbi, da so štirje priključki USB in vhod za slušalke na prednji strani lažje dosegljivi. Na hrbtni strani bomo tako našli le še dva priključka USB 3.0, gigabitno omrežno povezavo ter vmesnika HDMI in VGA za priklop monitorja. Se je pa izkazala za problematično bližina vmesnika HDMI in priključkov USB – ob debelejšem kablu HDMI bomo v reži USB le stežka vtaknili kabel ali ključek USB. Postavitev gumba za vklop ob vrhnjem vogalu tudi ni najbolj posrečeno postavljena, saj smo ga večkrat pritisnili zgolj v želji, da bi spremenili položaj računalnika.
Čeprav je Windbox strojno podhranjen, se je na preizkusu odrezal celo bolje od modela CUBI. To nas je glede na zasnovo presenetilo, vsekakor pa kaže na to, da vloge pomnilnika v današnjih računalnikih ne gre podcenjevati. Manj navdušeni smo bili nad tem, da vsaka aktivnejša raba računalnika poskrbi za stalno visoko obremenitev procesorja, zato postane ventilator, ki ga hladi, slišen in moteč. Da je Celeron 1037U le stežka kos večjim zahtevam, je pokazalo tudi praktično delo – ko je bilo odprtih nekaj dokumentov in spletnih strani (s npr. predvajanjem videa po YouTubu), je računalnik občasno postal očitno neodziven.
MSI Windbox DC111-027X
✓ Cena, oprema.
✗ Strojno podhranjen, slišen ventilator.
■ Shuttle DS437T.
Zelo podobne strojne zasnove kot MSI Windbox je tudi Shuttlov malček DS437T. Razlikujeta se le po pogonu SSD oziroma disku, prvi vsekakor reši Shutllov strojček iz marsikatere zagate. Všeč nam je bilo, da tudi kovinsko ohišje pripomore k odvajanju toplote in je ves čas rabe (vsaj) toplo, tako da je procesor (Celeron 1037U) pasivno hlajen. Absolutno tih računalnik je vsekakor želja večine uporabnikov.
Izkušnje štejejo, pozna se, da je Shuttle eden pionirjev s področja miniaturizacije računalnikov. Ohišje je zavoljo hladilne zasnove dvignjeno od tal in dobro »naluknjano«. Pohvalimo lahko odločitev, da računalnik ponuja kar osem vtičev USB (po štiri USB 2.0 in USB 3.0), na prednji strani se je našel prostor tudi za bralnik pomnilniških kartic SD. Sliko na monitor ali televizor lahko pošljemo prek vmesnikov HDMI ali DVI, podatke pa prenašamo z gigabitnimi ali »polgigabitnimi« hitrostmi (WLAN 802.11n).
Miniaturni računalnik Shuttle DS437T je v svoji osnovi sicer »barebone«, a ga je prodajalec ANNI d.o.o. založil s 4 GB pomnilnika in 120 GB pogonom SSD, nanj pa namestil operacijski sistem Windows 8.1. Vse skupaj ponuja po privlačni ceni. Računalnik bo še najbolj prepričal manj zahtevne uporabnike, ki bi jih zmotile pomanjkljivosti MSIjevega modela. Je namreč absolutno tih in po zaslugi pogona SSD tudi sorazmerno odziven, le zaradi šibkega procesorja ni sposoben čudežev – video posnetkov si, denimo, z njim ne želimo obdelovati.
Shuttle DS437T
✓ Absolutno tih (pasivno hlajenje), uravnotežena zasnova.
✗ Šibek procesor.
■ ZOTAC ZBOX BI320.
Tudi ZOTAC ni novinec, ko je govor o miniaturnih računalnikih. Nasprotno, podjetje že vrsto let stavi na prav to tržno nišo. Bogata ponudba modelov je vsekakor najboljši dokaz, da gre za izkušenega izdelovalca. Model ZBOX BI320 prav tako sodi v kategorijo »oskubljenih« računalnikov, saj ga moramo za polno uporabnost opremiti še s pomnilnikom in diskom ter operacijskim sistemom. To pa kaj hitro več kot podvoji sicer mamljivo začetno ceno 148 evrov. Pogrešili smo tudi brezžični vmesnik, tako da pri tem modelu povezovanje v brezžična omrežja odpade, oziroma zahteva nakup ustreznega vmesnika USB WLAN. Edina dobra stvar zasnove miniaturneža je možnost vgradnje komponent brez orodja (izvijača).
Sama zasnova modela ZBOX BI320 je namreč starejšega datuma, saj podatke preračunava procesor Celeron 2957U, ki mu glede na nove generacije procesorjev niti varčnosti (15W TDP) ne moremo več šteti v prid, a se arhitektura Haswell kljub nizkemu delovnemu taktu dobro obnese. V dvobarvnem (kombinacija črne in srebrne barve) ohišju je prostor za vgradnjo dveh pomnilniških modulov in diska (pogona SSD). ZOTAC sicer predvideva tri načine postavitve ohišja – ležeče, na priloženem stojalu ali na hrbtu računalniškega monitorja.
Šest priključkov USB, gigabitni omrežni vmesnik, HDMI in izhoda DVI ter bralnik kartic lepo zaokrožajo nabor vmesnikov, zato bo manj zahteven uporabnik brez večjih težav shajal z ZBOXom BI320. Le preveč zmogljivosti ne sme pričakovati od njega, to potrjujejo tudi rezultati preizkusa.
ZOTAC ZBOX BI320
✓ Komponente lahko vgradimo brez orodja.
✗ Stara zasnova, ni brezžičnega vmesnika.
■ ZOTAC ZBOX CI320 nano.
Miniaturni računalnik CI320 nano že na embalaži sporoča, da gre za pasivno hlajen strojček, ki je ob vgradnji pogona SSD tudi absolutno tih. Majhno črno ohišje skromnih mer (visoko je le 4,5 cm) je skoraj maksimalno »navrtano«, saj želi štirijedrnemu Celeronu N2930, ki biva v njem, zagotoviti kar največ zračnega pretoka. Procesor je z dobrimi 7 W pravi šparovček, obenem pa še vedno zagotavlja zmogljivosti na ravni manj zahtevnih uporabnikov. ZOTAC uporabniku zopet pušča svobodo glede vgradnje komponent, a so majhne mere terjale svoj davek. Vgradimo lahko le en pomnilniški modul in disk/pogon SSD, ki pa zaradi zasnove SoC delujeta le s hitrostjo 3 Gb/s. To se na zmogljivostih sicer pozna manj, kot bi pričakovali. Lahko pa pohvalimo rabo brezžičnega standarda 802.11ac in vmesnika Bluetooth 4.0.
Mala škatlica postane še za odtenek bolj impresivna, ko si ogledamo, kaj vse je moč priklopiti nanjo. Ima namreč izhoda HDMI in DisplayPort, napravam USB pa je namenjenih kar šest vmesnikov. Na prednji strani bomo našli še bralnik kartic SD, sprejemnik IR, CI320 nano pa je eden redkih mini računalnikov, ki nam ponudi poleg izhoda za slušalke tudi vhod za mikrofon. Pika na i priključkom na zadnji strani je še vmesnik eSATA za priklop zunanjih diskov.
ZBOX CI320 nano se zdi idealen strojček za manj zahtevne uporabnike, saj tudi, ko vanj vgradimo manjkajoče komponente, cena ne seže v višave. Vprašanje je le: bomo lahko shajali z občasno podhranjenim procesorjem?
ZOTAC ZBOX CI320 nano
✓ Majhno ohišje, absolutno tih, založenost s priključki.
✗ Manj zmogljiv procesor.
■ ZOTAC ZBOX ID92.
ZBOX ID92 v družbi drugih miniaturnih računalnikov ni videti prav nič majhen, nasprotno, bil je največji med preizkušenimi. Njegovo ohišje sledi oblikovalskim smernicam predhodnikov, po velikosti pa spominja na brezžični usmerjevalnik. Komponente v računalnik lahko vgradimo brez uporabe orodja, a le pod pogojem, da imamo dovolj moči, da najprej odvijemo tovarniško dobro zatisnjene vijake.
V tem ZOTACovem računalniku je bil namizni, a varčni procesor Intel Core i5-4570T, zato ne čudi, da so bili rezultati preizkusa med najboljšimi. Odlične zmogljivosti še dopolni to, da se procesor ne napreza »za vsako figo«, zato tudi hladilna rešitev oziroma vgrajeni ventilator redkeje povzdigne glas(nost). Velikost ohišja ima tudi prednost – v ta računalnik lahko poleg diska z vmesnikom SATA vgradimo še pogon SSD z vmesnikom mSATA (ali pa dva pogona SSD) in si tako izdelamo zelo posrečeno kombinacijo hitrega dela z datotekami in razkošne hrambe podatkov.
Presenetila nas je odločitev o izbiri vmesnikov. Sliko lahko na računalniške monitorje in televizorje pošljejo kar trije izhodi, in sicer dva DisplayPort in DVI. Tako je omenjeni model eden redkih, ki tudi v praksi podpira predvajanje slike v ultra visoki ločljivosti 4K. Čeprav smo pogrešili vmesnik HDMI, naj zapišemo, da je računalniku priložen adapter DVI-HDMI, pri uporabi tega pa se seveda prenaša samo slikovni signal, ne pa tudi zvok.
O tem, da je namenjen zahtevnejšim uporabnikom, poleg ne ravno nizke cene (za skoraj 600 evrov bi pričakovali boljšo opremljenost) pričata tudi dva gigabitna omrežna priključka ter kopica vmesnikov USB 3.0. Eden med njimi podpira tudi t. i. hitro polnjenje priklopljenih naprav.
ZOTAC ZBOX ID92
✓ Zmogljivosti, podpora ločljivosti 4K.
✗ Ni vmesnika HDMI, velikost.
■ ZOTAC ZBOX PI321 pico.
ZOTAC ZBOX PI321 pico je bil edini ZOTACov miniaturni računalnik na tem preizkusu, ki se je lahko pohvalil s celovito opremljenostjo, torej smo ga lahko pognali in začeli z njim delati takoj. V ohišju, ki je manjše od 2,5-palčnega zunanjega diska, so v ZOTACu vgradili sorodno strojno opremo, kot jo imata Intelov in Modecomov ključek. A s pomembno razliko – različnih vmesnikov je tokrat znatno več, uporabnost malega računalnika pa je bistveno večja. Tako imamo poleg vmesnika HDMI na voljo kar tri priključke USB in klasični omrežni vmesnik, ob strani ohišja pa se je našel prostor še za bralnik kartic microSD. Ne manjka niti izhod za slušalke. Računalnik se zna povezati tudi v brezžična omrežja (a le do standarda 802.11n).
V majhnem ohišju, ki se dejansko prilega srajčnemu žepu ali dlani, opravlja tlako štirijedrni Intel Atom, podprt z dvema gigabajtoma pomnilnika in 64 GB hrambe podatkov. Vse skupaj precej posrečeno poganja že nameščeni operacijski sistem Windows 8.1 in aplikacije – vse dokler od procesorja ne zahtevamo preveč. Daljše visoke obremenitve namreč poskrbijo za pregrevanje škatlice, ki je, ne nazadnje, pasivno hlajena, in zamrzovanje delovanja sistema.
Zmogljivosti pričakovano niso visoke, a tak strojček brez večjih težav opravlja vlogo predvajalnika v hišnem kinu, glede na skromne zunanje mere si ga lahko omislijo tudi poslovneži – kot rezervni računalnik ali pa napravo, s katero bodo na sestankih pošiljali sliko na projektor.
ZOTAC ZBOX PI321 pico
✓ Zasnova.
✗ Pregrevanje.
.
Pogled v laboratorij
Preizkus miniaturnih računalnikov je trajal skoraj tri tedne. V tem času smo poskušali dan ali dva preživeti z vsakim izmed preizkušanih računalnikov in z njim opravljati tako osnovna kot zahtevnejša opravila. Sisteme, ki so bili polno opremljeni, imeli so torej vso strojno opremo in operacijski sistem, smo najprej posodobili, nato pa vanje namestili program PCMark 8, ki meri zmogljivosti računalnikov. V vse druge računalnike smo morali najprej vgraditi 4 GB pomnilnik DDR3 SO-DIMM (1600 MHz) in pogon SSD zmogljivosti 480 GB. Šele nato smo vanje namestili operacijski sistem Windows 8.1 in program PCMark 8 (ter druge aplikacije za delo z dokumenti in fotografijami).
Naj dodamo, da od letošnjega leta nemška vlada uporablja rezultate omenjenega programa pri določanju meril zmogljivosti računalniške opreme na razpisih tamkajšnjih organizacij javne uprave. Podobno so pred Nemčijo storile že vlade Francije, Severne Irske in Brazilije, PCMark 8 kot merilo upošteva tudi Evropska komisija.
V omenjenem programu smo pognali tri osnovne preizkuse – Home, Work in Creative, ki simulirajo tri značilne načine rabe računalnika. Home predvideva rabo v gospodinjstvih oziroma domačem okolju, Work delo s poslovnimi programi, preizkus Creative pa je namenjen uporabnikom, ki niso le »porabniki« vsebin, temveč jih tudi ustvarjajo. Vsi preizkusi v programu PCMark 8 se izvajajo dalj časa, zato so bili zelo dober pokazatelj, kako učinkovito je izvedeno hlajenje posameznih majhnih ohišij in vgrajenih komponent. Veliko majhnih računalnikov je bilo po opravljenih preizkusih pošteno vročih, nekateri so med posameznimi preizkusi tudi odpovedali poslušnost. Večina je preizkuse opravila brez posebnosti, a s slišno vrtečimi se ventilatorji.
Vse računalnike smo tudi omrežili – tako žično kot brezžično – in preverili, kako se obnesejo pri zahtevnejšem brskanju po spletu – z 10 do 20 odprtimi zavihki v spletnem brskalniku Google Chrome. Trpeli so predvsem modeli z 2 GB pomnilnika in počasnejšimi procesorji, saj znajo že bogate spletne vsebine in spletni oglasi sodobne miniaturne sisteme spraviti na kolena. Sledil je preizkus predvajanja video vsebin, kjer računalniki niso imeli večjih/nobenih težav s predajanjem videa v ločljivosti 1080p. Redki so taki, ki so sposobni prikazati sliko v ločljivosti 4K, preostali pa le pri prikazu slike (video se je zatikal).
Ob spletnem brskalniku smo odprli tudi več aplikacij za delo z dokumenti, urejevalnik fotografij in bralnik datotek PDF ter v njih odprli več datotek. Računalniki s šibkejšo strojno zasnovo so hitro pokazali svoje slabosti/omejitve, močnejši pa so tlako prenašali suvereno – podobno kot večji namizni bratje.
Med 14 preizkušenimi miniaturnimi računalniki ni idealnega modela. Po zasnovi ohišja in vmesnikov nam je bil še najbolj všeč ASRockov Beebox, a kaj, ko je opremljen z manj zmogljivim procesorjem, pa še kot edini računalnik na testu ni opravil preizkusa s programom PCMark 8. Lenovo M93p Tiny je vzorno zmogljiv stroj, saj skoraj z ničimer ne zaostaja za večjimi namiznimi modeli, je pa njegova cena daleč od nizke, pri izboru najboljšega pa moramo upoštevati tudi ceno.