Kam gremo?

S prvo številko naše revije v tem letu, seveda pa tudi prvo številko v novem desetletju, bo pravi čas za vprašanje, kam gredo naprave, ki jih redno srečujemo v okviru nenehnih preizkusov. Začnimo z najmanj zanimivimi napravami, tiskalniki.

V zadnjem desetletju se pri računalnikih ni zgodilo pravzaprav nič - zaenkrat ni videti, da bi bilo v naslednjem letu kaj drugače. Izdelovalci so počasi izboljševali svoje modele, a bistvenih sprememb še ni bilo. Seveda so se cene naprav zniževale, hkrati pa se je povečevalo število funkcij, sploh pri brizgalnih tiskalnikih. Laserski modeli, sploh tisti osnovnejši, pa se praktično niso spremenili.

Z novim letom ne pričakujemo bistvenih sprememb. Verjamemo, da bo na voljo vedno več modelov z brezžičnim vmesnikom WLAN - danes to premorejo brizgalniki srednjega in višjega razreda, ne bi bili presenečeni, če bi izdelovalci tehnologijo razširili še na laserske modele. Cene se nekako ne spreminjajo več tako hitro, tudi ni razlogov za hitro menjavo modelov. Žal so stroški tiska, sploh pri brizgalnih napravah, še vedno visoki, a so kartuše za izdelovalce še vedno nadvse dobičkonosen posel.

Bolj zanimivo je dogajanje na področju prenosnikov. V zadnjih dveh letih so se tako rekoč čez noč razmahnili tako imenovani netbooki - torej majhni, lahki in poceni prenosniki. Eden ključnih dejavnikov pri tem je tudi vse večja razvitost in dostopnost svetovnega spleta. Če vse več časa preživimo med internetnimi oblaki, potrebujemo toliko manj strojne moči in pomnilniškega prostora - to pa pomeni, da brez težav shajamo tudi z manj zmogljivim netbookom.

Seveda se bo to nadaljevalo in še razširilo. V spletu se silno veliko ugiba o Applovih načrtih, omenjajo predvsem možnost tabličnega računalnika. Taki računalniki so se že večkrat pojavljali, a niso nikoli zares zaživeli. Morda pa so danes dobra rešitev za spletno življenje - pravzaprav vsi iščemo tisti najboljši "form factor" za najudobnejše deskanje. Klasični prenosniki seveda ostajajo, s tem da so se močno razširile prodajne palete vseh večjih izdelovalcev, zdaj so po velikosti prenosnikov in njihovih zmogljivostih povsem zvezne.

Končno pa bodo tudi prenosniki pustili za seboj Microsoftov skorajšnji monopol pri operacijskih sistemih. Na eni strani smo v zadnjem letu le dočakali prenosnik s serijsko nameščenim sistemom Ubuntu. Na drugi pa seveda trka Google s svojimi projekti - tako sistemom Android kot bodočim Chrome OSom. Prvi je zaenkrat namenjen pametnim telefonom, a se lahko brez večjih težav razširi na netbooke, od tam pa na večje prenosnike. Za seboj ima dva nadvse potencialna dejavnika - odprto kodo in veliko podporo med izdelovalci (da Googla sploh ne omenjamo). Chrome OS bo potreboval še nekaj časa za resnejši preboj, predvsem pa še nekaj več infrastrukture - saj je nadvse tesno vezan na splet.

Za konec pa še o digitalnih fotoaparatih. Zadnje desetletje je dejansko predstavljalo pravi preboj digitalne fotografije, ki je odločno prehitela analogno. Ta ostaja domena navdušencev, čeprav se najdejo tudi profesionalni fotografi, ki še vedno prisegajo na film. A domači fotografi so praktično vsi prešli na digitalno fotografijo, saj je bistveno hitrejša in lažja.

Aparati sami so že dosegli zavidljivo kakovost pri zajemu fotografij. Tako lahko vidimo vedno več različnih funkcij, ki pa so vprašljive vrednosti. Bolj pohvalen je premik pri objektivih, saj imajo tudi cenejši aparati vedno večji razpon goriščnic. Izboljšujejo se tudi tipala, ne v smislu ločljivosti (ki je vsaj pri kompaktnih modelih že presegla vse meje razuma), temveč v smislu šuma. Upamo, da se bo našel izdelovalec, ki si bo drznil močno zmanjšati ločljivost in tako dobiti res dobre zmogljivosti pri višjih občutljivostih. Ali se bo to res zgodilo ali ne, pa bomo še videli.

Zanimivo pa bo spremljati nove, hibridne fotoaparate. S tem mislimo tako modele, ki so nekje med DSLRji in kompaktnimi modeli (denimo Olympusov E-P1 in Panasonicov Lumix G1), kot tudi DSLRje, ki vključujejo snemanje videa. Prvi spominjajo na legendarne fotoaparate znamke Leica, saj so bistveno manjši in manj moteči kot klasični modeli tipa DSLR. Drugi pa močno napadajo digitalne video kamere. V spletu se najde vedno več izjemno dobrih kratkih filmov, ki so posneti z aparati DSLR - verjamemo, da bo tega vse več.

Čeprav se morda zdi, da se hitrost razvoja tehnologije upočasnjuje, pa močno verjamemo ravno nasprotno. Razvoj poteka hitreje kot kdaj prej - in mi ga z največjim veseljem opazujemo in preizkušamo. To nameravamo početi še naprej ;)