Kam s starim računalnikom?

Še pred nekaj leti si je bilo kar težko zamisliti, da bodo računalniki tako hitro zastarevali in se nam kopičili v skladiščih in po kleteh. Hiter razvoj je prispeval svoje in danes ima marsikdo kje v kotu kakšno "škatlo", ki ničemur več ne služi.

Razlogov za to je več. Računalnika pogosto ni bilo mogoče nadgraditi ali pa je nov postal cenejši, kot bi bil stari, če bi mu zamenjali disk, pomnilnik in grafično kartico. S tem, da bi "stari" še vedno imel staro matično ploščo, ki zahteva stare komponente in ne deluje več ravno najhitreje. Hkrati smo bili deležni tudi zniževanja cen računalnikov, s katerimi je bilo mogoče spodobno delati. Spomnimo se, kako je bilo pred leti. Najprej smo menjali računalnik zato, da smo lahko naložili grafični vmesnik Windows 3.1. Nato smo menjali računalnik, da je deloval spodobno hitro. Potem so se pojavile večpredstavne vsebine, najprej kot glasba in zatem kot filmi. Vsaka od njih je terjala boljšo opremo, več pomnilnika in novejše programe, slednji pa so zahtevali novejši operacijski sistem. In krog je bil sklenjen.

Danes je že drugače, saj tudi z najcenejšim računalnikom, ki ga lahko kupimo v trgovini, naredimo pravzaprav vse. Lahko urejamo knjigo, brskamo po internetu, poslušamo glasbo in gledamo filme. Računalnikov enostavno ne čakamo več. Recimo temu minimalna uporabna vrednost. Vsako opravilo je drugačno, toda z najšibkejšim novim računalnikom lahko počnemo že prav vse. Kaj pa s starim?

Odvisno od tega, kaj želite početi in kakšen računalnik imate. Kaj želite z njim početi, veste, ugotoviti je treba še, kaj sploh zmore. Najpomembnejše komponente so količina pomnilnika, zmogljivost procesorja in velikost diska. Grafična kartica je manj pomembna, razen za igre in večpredstavne vsebine.

Računalnik, ki ima od 16 do 32 MB pomnilnika, lahko poganja Windows 95, Windows 98 že zahteva najmanj 32 MB. Novejši sistemi zahtevajo še več pomnilnika. Enako je s procesorsko zmogljivostjo. Model z manj kot 100 MHz je res že težko uporabiti. Na nekaj sto megahercev pa že lahko naložite Windows 98 in ga uporabljate. Paziti morate tudi na to, da disk ni preveč poln, saj to zelo upočasni delovanje.

V računalniku je ponavadi najbolje pustiti operacijski sistem, ki je že nameščen, ker je iz istega časa kot računalnik. Ponavadi tak najbolje deluje.

Ne glede na to, ali računalnik nadgradite ali ne, vsak PC skriva v sebi kak skriti potencial, če seveda res ni predpotopen. Oglejmo si nekatere zamisli, kako uporabiti odslužen računalnik. Poleg vsake smo navedli minimalno uporabno vrednost, zavedati pa se moramo, da je vrednost precej subjektivna in odvisna od marsičesa, zato naj bo le za oporo.

Z izrabljenim računalnikom lahko načeloma naredimo troje:

Prodaja

Najprej nam pride na misel prodaja. A žal pri računalnikih staro ni vredno kaj dosti, razen če gre za redek izdelek, ki ga je pri nas težko kupiti in zanima določeno skupino uporabnikov. Tudi tračno enoto se je do nedavna še dalo prodati. Stara Amiga je bila prav tako še nekaj vredna, ker je pri nas še nekaj navdušencev, ki jo imajo. A poglejmo resnici v oči. Pogona DVD, ki smo ga kupili za 60 tisočakov, ne moremo več prodati niti za 20 tisočakov, saj novi modeli stanejo pol manj.

Zelo verjetno je, da bomo za računalnik iztržili več, če ga bomo prodali po delih. Kar nekaj uporabnikov, ki si računalnike nadgrajujejo in se jim zdi nova oprema draga ali pa nezdružljiva, bo veselo naših delov.

Oddaja

Bolje kot vreči v koš (in navaden smetnjak ni pravo mesto za računalnik, kaj šele za monitor), je oddati. Morda tistim, ki imajo manj kot mi. Računalnik najlaže oddamo prek oglasa po internetu (Bolha - www.bolha.com, Slo-Tech - www.slo-tech.com, Oglasnik - www.salomon.si) ali pa najdemo prijatelja ali znanca, ki bi mu prišel prav.

Nadgradnja in uporaba

Včasih je nadgradnja smiselna. Posebno če imamo premalo pomnilnika in ves sistem deluje počasneje. Žal pa so se pomnilniški standardi v minulih letih tako spremenili, da nikakor ni več enostavno najti pravega modula, sploh pa ne poceni. Do vrha poln disk je prav tako zelo velika obremenitev za delo, novejši in večji pa niso več dragi (bodite pozorni na to, ali stari BIOS sploh podpira današnje veliko večje diske). Računalniku je tudi enostavno dodati CD enoto (ali celo DVD), če je nima, ali zamenjati grafično kartico (pozorni moramo biti na pravilno izbiro vodila).

Pisalni stroj

Računalnik lahko uporabljamo namesto pisalnega stroja. Že od nekdaj. Dovolj je Windows 95 ali 98 (pustimo zdaj DOS, Wordstar in podobne starine) in nekaj sto megahercev, da ga lahko uporabite za pisanje dokumentov. Zraven priključite še tiskalnik ali ga povežite v omrežje z novejšim računalnikom in tiskajte prek omrežne soseščine. Vedno bo na voljo, morda za otroke, partnerja, stare starše. Ne nazadnje se lahko na njem učijo tipkati tudi kolegi, ki vas obiščejo. Zakaj ne? Star računalnik ponavadi pomeni tudi malo hrupa (včasih hrupni ventilatorji niso bili v navadi), zato ga imamo lahko prižganega ves dan. Če bi se vendarle odločili kar za dobri stari DOS, bo zaželen starejši tiskalnik, ki bo v tej kombinaciji najbolje opravljal svoje delo, poslovite pa se lahko od grafičnih črk in oblikovanja.

Potrebna sestava: vsaj procesor 386 za pisanje v DOS, 486 ali Pentium za okenski Word, 16-32 MB pomnilnika.

Kuhinjski računalnik

Če radi kuhate in imate v kuhinji dovolj prostora, uporabite svoj stari računalnik. Morda dokupite zaslon LCD (današnji so že zelo poceni) in ga vgradite v steno, računalnik pa namestite v omaro. Naložite kak kuharski program in veselje se lahko začne. Tako odpade potreba po receptih na listkih, ki jih morate z umazanimi rokami nositi iz sobe v kuhinjo. Če imate v stanovanju dostop do interneta in računalnik še omrežite, je možnosti še več. Nekatere spletne strani kar vabijo, da preizkusite najnovejše mojstrovine na njih (www.kulinarika.net, www.dobertek.com, www.eta-kamnik.si).

Potrebna sestava: vsaj Pentium 166 MHz, Windows 95, 32 MB RAM, omrežna kartica.

Požarni zid in usmerjevalnik

Star računalnik lahko uspešno spremenite v usmerjevalnik omrežnega prometa ("router") in varnostni požarni zid. Dovolj je imeti naložen operacijski sistem (vsi Windows, od 95 naprej, podpirajo omrežja, da o Linuxu niti ne govorimo, tako da ne bodo potrebni novi nakupi) in enega izmed programov, ki rabi kot požarni zid (npr. Sygate Personal Firewall - www.sygate.com). Pomembno je, da imate vgrajeni dve omrežni kartici. Eno zvežete v krajevno omrežje, drugo pa priključite v kabelski ali ADSL modem. Vsem računalnikom dodelite krajevne IP številke. Namenskemu, ki rabi kot usmerjevalnik, poleg krajevne IP številke (npr. 192.168.0.1) dodelite še drugo IP številko v nastavitvah druge omrežne kartice. Ta se mora ujemati z nastavitvami IP, ki jih dobite od ponudnika. Potem morate le še kot omrežna vrata (Gateway IP address) vseh priključenih računalnikov vnesti krajevno številko IP namenskega računalnika (npr. 192.168.0.100). Računalnik tako deluje kot usmerjevalnik in vas varuje pred vdori od zunaj. Dokler je namenski računalnik vključen, lahko iz vseh drugih računalnikov deskate po spletu.

Tak računalnik lahko hitro spremenite tudi v spletni strežnik. Windows 98 lahko z lahkoto gostuje vašo domačo spletno stran. Poleg požarnega zidu potrebujete le še strežniški program. Apache (www.apache.org) je dobra izbira, ker je hiter in brezplačen.

Podobno lahko računalnik uporabite kot omrežni tiskalniški strežnik. Če le priključite nanj tiskalnik, ga omrežite, tiskalnik pa souporabljate z drugimi uporabniki.

Potrebna sestava: vsaj Windows 95, 32 MB RAM, procesor 486 (tiskalniški in spletni strežnik potrebujeta vsaj Pentium).

Rezervni računalnik

Če je računalnik, s katerim ne veste več, kaj početi, star manj kot tri leta in ima že procesor Celeron ali Pentium 2, ga lahko uporabljate kot rezervni računalnik. Z njim lahko brskate po svetovnem spletu in zmanjšate tveganja za viruse in drugo nadlego, začasne datoteke pa ne bodo upočasnile našega novega računalnika. Nanj lahko shranjujete varnostne kopije sistema in pomembnih datotek iz glavnega računalnika. Če vam odpove disk, imate tako datoteke varno shranjene.

Potrebna sestava: vsaj Windows 98, 32 MB RAM, Pentium II 300 MHz.

Preizkusni računalnik

Starejši računalnik lahko rabi tudi za eksperimentiranje. Nanj lahko naložite nov program in ga najprej preizkusite. Z njim se lahko učite formatirati disk in na novo naložiti operacijski sistem. Lahko ga razstavite in znova sestavite. Tudi če boste kaj zlomili, ne bo velike škode.

Potrebna sestava: za eksperimentiranje karkoli, za nove programe ustrezna glede na zahteve.

Glasbena postaja

Če je računalnik vsaj tako zmogljiv, da lahko poganja datoteke MP3 (npr. s programom WinAmp), ga lahko spremenite v glasbeno skrinjico. S CD plošč izluščite pesmi in jih spremenite v MP3. Naložite si enega od večpredstavnih predvajalnikov in uživajte ob seznamih več sto pesmi, ki smo si jih priredili za različne priložnosti. Izhod za zvok iz računalnika lahko povežete v prost vhod na vašem hišnem kinu ali ojačevalcu in glasba bo prihajala iz pravih zvočnikov, lahko tudi prostorska.

Potrebna sestava: vsaj Windows 95, Pentium 200 MHz, 32 MB RAM, program WinAmp.

Varovanje hiše

PC lahko uporabite tudi kot strežnik za kamero. Z nakupom cenene spletne kamere se lahko v internetu prikažete tudi v sliki, ne le v besedi. Lahko pa kamero montirate nad vhodna vrata, PC pa uporabite kot nadzorni monitor.

Potrebna sestava: vsaj Windows 95, Pentium 133 MHz, 32 MB RAM.

Večpredstavne igre

Igre dobijo popolnoma novo razsežnost, če jih igrate v večigralskem načinu. Težava je le s tem, da morate najti dovolj stare igre, ki bodo delovale na starejših računalnikih. Če nič drugega, lahko uporabite Doom 95, ki deluje celo na 486, na Pentium 200 pa prav odlično. Igra podpira omrežje in Windows 95, tako da ne bi smelo biti težav z združljivostjo. Preizkusno različico igre lahko naložite z naslova ftp://ftp.idsoftware.com/idstuff/doom/win95/doom95.zip, izvirnik pa kupite prek Ebay (www.ebay.de).

Potrebna sestava za Doom 95: vsaj Windows 95, Pentium.

Spoznajte druge operacijske sisteme

V računalnik lahko namestite drug operacijski sistem. Morda prvič preizkusite katero od namestitev Linuxa? Možnosti je nešteto. Linux zelo dobro podpira staro strojno opremo. S Pentium 166 MHz delujejo starejše izdaje Debian (www.debian.org), z nekaj sto megaherci več pa bo deloval tudi Mandriva (www.mandriva.com).

Kaj pa, če bi obujali nostalgijo s posnemovalnikom za Commodore 64 (www.zophar.net/c64.html)? Se še spomnite ZX Spectruma (www.geocities.com/SiliconValley/Bay/9932)? Morda lahko preizkusite Amigo (www.amithlon.com, www.freiburg.linux.de/~uae/), če le imate vsaj Pentium s 500 MHz. Ne bo šlo hitro, lahko pa je zanimivo.

Potrebna sestava: vsaj Pentium 166 MHz, 64 MB RAM.

Domači kino

Resnici na ljubo za domači kino ne morete imeti ravno najslabšega računalnika, prav zelo hiter pa tudi ni nujen. Filme DivX je mogoče z malo sreče brez zatikanja predvajati na 500 MHz Pentiumu in nekaj let stari grafični kartici. Zaželeno je, da ima tv izhod, ki ga lahko napeljete v vaš televizor, in zabava se lahko začne. Če pa na računalnik montirate še enoto DVD, lahko privarčujete tudi pri nakupu samostojne komponente za dnevno sobo.

Potrebna sestava: vsaj Windows 98, najmanj Pentium 500 MHz, 64 MB RAM.

Satelitski sprejemnik

Računalnik lahko koristno uporabite tudi namesto sprejemnika digitalne satelitske televizije. Če uporabite eno izmed kartic s programskim dekodiranjem signala (npr. Skystar 2 - www.technisat.de), potrebujete vsaj 700 MHz Pentium III, to pa je dandanes tudi že zelo dosegljivo. Najbolje je kupiti malo dražjo, a zmogljivejšo kartico, ki strojno dekodira satelitski signal. Ena izmed boljših kartic je WinTV-DVB Nexus (www.hauppauge.de/prod_nexus_s.htm), ki se dobro razume že z 233 MHz Pentiumom in 32 MB pomnilnika. Nekatere kartice, kot je Nexus, imajo tudi svoj tv izhod. To pomeni, da izhod na grafični kartici ni potreben. Ker so satelitski sprejemniki precej dragi, je taka možnost vredna razmisleka, če vas le mika v te vode.

Potrebna sestava za DVB-S Nexus: vsaj Windows 98, najmanj Pentium 233 MHz, 64 MB RAM.