Kanadski grafični prestol
Še pred meseci bi si težko predstavljali, da bo ponudba grafičnih kartic proti koncu leta tako enolična. A vendar se očitno tudi v svetu teh kartic odvijajo podobni scenariji kot v svetu procesorjev. S pomembno razliko, vendarle. AMD je namreč v svetu procesorjev moral priznati nedvomno premoč Intelovih čipov z arhitekturo Core i7, so pa zato z zadnjo generacijo Radeonov povsem ponižali Nvidijo, ki je, tako se vsaj zdi, zavila nazaj na risalne deske.
Čemu vendar beseda kanadski v naslovu, povprašate, saj je Advanced Micro Devices v resnici čistokrvno ameriško podjetje? Kanadski zato, ker so večino svojega znanja s področja grafičnih kartic pridobili z nakupom kanadskega podjetja ATI Technologies in njihove blagovne znamke Radeon. Tokrat smo preizkusili tri njihove kartice iz srednjega in višjega razreda, Nvidijine ponudbe pa, kljub temu da se AMD/ATIjeve rešitve prodajajo že poldrugi mesec dni, še vedno ni na spregled. In tako kani tudi ostati vsaj do pozne zime, tako analitiki, ko naj bi se Nvidia vendarle pobrala in dejansko predstavila grafične kartice na arhitekturi Fermi. Najmanj do takrat pa bodo na grafičnem prizorišču kraljevali Radeoni, ki decembra dobijo še dvoprocesorske okrepitve.
Kaj se je pravzaprav zgodilo, bržkone ne bomo nikoli zares izvedeli, očitno pa je, da se je Nvidiji pri pripravi kartic nove generacije nekaj močno zalomilo, saj je sicer omenjeni izdelovalec več kot uspešno držal korak s tekmecem in nove oziroma vsaj prenovljene grafične čipe predstavljal vsakih dobrih 6 mesecev, torej tako, kot je velevala praksa v industriji. A tudi najboljšim kdaj očitno poide sapa, saj pri Nvidiji razen ponesrečenih papirnatih predstavitev novih kartic in predstavitve nekaterih vstopnih modelov (GT210, GT220), ki očitno rabijo le za praktično testiranje delovanja 40-nm tehnološkega postopka izdelave grafičnih procesorjev, niso pokazali nobenega napredka. Še posebej negativno reklamo pa so si naredili s predstavitvijo novih kartic, imenovanih Fermi, za katere je tehnična javnost na podlagi fotografij hitro ugotovila, da gre za neobstoječe (kaj šele delujoče) kartice z bleščečimi nalepkami - kombinacija tiskovine, grafičnih vmesnikov in hladilne rešitve je namreč kazala na očitne napake v dizajnu. In Nvidija se je zavila v molk. Svoje "indijske inženirje" pa so bržkone kar privezali za risalne deske, dokler ne stuhtajo rešitve iz nastalega položaja. Vmes so poskrbeli za diverzantsko akcijo, če lahko tožarjenje Intela na področju veznih naborov in procesorjev gledamo v tej luči. Skratka, pri Nvidiji bodo želeli, da bi bilo leto 2009 čim prej mimo. Da bi le dočakali boljše 2010 ...
Mi pa si oglejmo, s katerimi grafičnimi karticami bomo dosegali najboljše rezultate v igrah letošnjo zimo. V AMDju so za razvajanje z visokim številom sličic na sekundo pripravili tri cenovno precej posrečene kandidate: Radeona HD5770, HD5850 in HD5870. Vse tri je za tokratni preizkus prispeval izdelovalec Gigabyte, narejene pa so na referenčnem dizajnu AMDja, kot je v zadnjih letih že praksa v taboru rdečih. Družina grafičnih kartic Radeon HD5xxx na področje grafike prinaša nekaj zelo pomembnih inovacij, med katerimi nedvomno vodi podpora grafičnima knjižicama DirectX 11 in OpenGL 3.2 (za njun polni izkoristek bomo morali imeti nameščen operacijski sistem Windows 7), ki poskrbita za res lepe prikaze podob na zaslonu. Po strojni plati je novosti še več, a o njih več v samih opisih. Izdamo naj le, da so novi AMDjevi grafični procesorji izdelani v 40-nm tehnologiji, ki je prispevala k temu, da gre na isto površino zdaj več tranzistorjev, ki se hkrati tudi manj segrevajo ...
Radeon HD5770, 1 GB DDR5
Radeon HD5770 je najnovejši predstavnik višjega srednjega razreda grafičnih kartic. S kartico očitno ni šale, saj že s svojo zunanjo podobo - dolžina 22 cm, kartica zaseda prostor dveh rež - nakazuje, da gre za zmogljiv primerek. Večpredstavno naravnani navdušenci bodo zadovoljni že s pogledom na število priključkov, Gigabyte je namreč kartico opremil z dvema vmesnikoma DVI in po enim priključkom DisplayPort in HDMI, tako da je definitivno več kot odlično pripravljena za povezovanje z vsemi vrstami novodobnih zaslonov. Za to je zadolžena zadnja v vrsti ATIjevih pogruntavščin, tehnologija ATI Eyefinity, ki omogoča, da na kartico hkrati priključimo tri neodvisne zaslone, ki jim nato lahko pošilja sliko do ločljivosti 2560 x 1600 pik. Zasloni so pri tem povsem neodvisni - tako glede prikazane ločljivosti, frekvence osveževanja, nastavitev barv kot tudi prikaza vsebine/slike, kar je ena velikih odlik AMDjeve najnovejše generacije Radeonov. Ti namreč odkrito merijo na prevzem primata v večmonitorskih konfiguracijah, ki so med zahtevnejšimi domačimi in poslovnimi uporabniki vse bolj priljubljene.
Grafični procesor Radeon HD 5770 z visokim delovnim taktom spoštljivih 850 MHz skrbi za doseganje zelo dobrih rezultatov v igrah in dokazuje, da so megaherci še vedno pomembno merilo za končne zmogljivosti. Glede na družino HD58xx so mu morali inženirji seveda pristriči krila, to pa so storili precej kruto. Kartico zato umetno zavira pomnilniški krmilnik, ki je v tem primeru le 128-biten, ter tako s svojo širino omejuje sicer hiter pretok podatkov iz gigabajta pomnilnika GDDR5 (takt 1,2 GHz). Skupna matematična moč takšne sestave je spoštljivih 1,36 TeraFLOPS - za primerjavo naj zapišemo, da je prvi paradni konj prejšnjega rodu, Radeon HD4870, katerega podatke za primerjavo navajamo tudi v tabeli, zmogel 1,2 TeraFLOPS. Kartica postreže z dobrimi zmogljivostmi v igrah, zaradi že omenjenih pomnilniških omejitev pa predvsem ne mara najvišjih ločljivosti in vklopljenih dodatkov za lepšanje slike. Se pa zato odkupi z razmeroma nizko porabo energije, saj ob polni obremenitvi zahteva do 108 vatov, v mirovanju pa se zadovolji s skromnimi 18 vati električne energije. Upoštevajoč zmogljivosti in ceno je kartica dober nakup, še precej boljši nakup pa bodo njene še za odtenek bolj okrnjene in pričakovano precej cenejše sestre (ki na prodajne police trgovin še pridejo).
Radeon HD5850, 1 GB DDR5
Radeon HD5850 je AMDjeva kartica številka dve v trenutni ponudbi. To jo vsekakor naredi zanimivo izbiro za vse zahtevne igričarje, saj so se ti do zdaj že navadili, da je za okrog en evrski stotak cenejša od paradnega modela, a le za odtenek slabša. Preverili smo, ali to drži tudi za model HD5850, in z veseljem lahko ugotovimo, da se nismo motili. Še več, kartica ima prav neverjeten navijalski potencial. Tudi Radeon HD5850 sledi trendu velikih kartic, čeprav je s svojimi 23 cm še vedno precej manjši od gromozanskega HD5870, ki mu meter nameri celih 28 cm.
Od velikega brata se torej loči predvsem po nižjih delovnih taktih, ki jih je v praksi z navijanjem moč povsem nadoknaditi. Pa tudi če ne uporabljamo navijanja, nas bo Radeon HD5850 presenetil z odličnimi zmogljivostmi in ugodno porabo. Od napajalnika bo ob polni obremenitvi za svoje delo zahteval okoli 150 W, v stanju "mirovanja" pa bo shajal tudi s 6- do 7-krat manj energije. To pomeni, da so AMDjevi inženirji na novi arhitekturi opravili odlično delo, da so dosegli tako ugodno porabo. Tehnologija ATI PowerPlay, ki je zadolžena za dinamično prilagajanje porabe energije (mimogrede, napajalni del je v celoti digitalen), naj bi vse svoje odlike pokazala tudi v konfiguracijah z večjim številom grafičnih kartic, kjer zna neaktivne kartice spraviti v stanje spanja in ultranizke porabe. Prednosti nizke porabe energije imajo spodbuden učinek tudi na hlajenje, saj ima hladilna rešitev s karticami, ki so v celoti pokrite, razmeroma preprosto delo pri odvajanju toplega zraka in ga veliko večino časa opravlja povsem neslišno. Obenem pa je to tudi dokaz, da inženirji ne bi smeli imeti prevelikih težav pri pripravi dvoprocesorskih grafičnih rešitev.
Radeon HD5850 se zdi glede na ceno trenutno najboljša izbira za zahtevne igričarje, saj po zmogljivostih ne zaostaja prav veliko za dražjim bratom, je pa občutno hitrejši od najboljših kartic prejšnjega rodu. Dejstva, da gre za kartico, prijazno do navijanja, pa tudi ne gre kar tako prezreti.
Radeon HD5870, 1 GB DDR5
AMDjev zastavonoša (no, vsaj do skorajšnjega prihoda modela HD5970), model HD5870, je kartica, ki že s svojo zunanjo podobo in težo razkriva, da kupec za odšteti denar res lahko pričakuje dobre zmogljivosti. Pod veliko hladilno rešitvijo se namreč skriva grafični procesor, ki je sestavljen iz kar 2,15 milijarde tranzistorjev, ki so razdeljeni med 1600 Stream procesorskih sredic (2x več kot pri modelu HD5770) in 80 enot za obdelavo tekstur. Čeprav takt pomnilnika dosega 1,2 GHz in procesor utripa pri 850 MHz (to je povsem enako kot pri HD5770), pa 256-bitni pomnilniški krmilnik poskrbi za več kot dvakratni pretok podatkov. To da kartici predvsem pri igrah povsem drugačno razsežnost. Le stežka bomo našli igro, ki bo to kartico (pri normalnih ločljivostih, seveda) spravila na kolena, poganjanje matematičnih ali fizikalnih aplikacij pa bo na zverini, ki zmore 2,72 TeraFLOPS, dobilo novo razsežnost. Grafične kartice več kot očitno postajajo pravi procesni centri, zato ne čudijo prizadevanja programerjev, da bi njihove zmogljivosti uporabili še za marsikaj drugega, ne le prikaz sličic na zaslonu (že strojno podprto kodiranje filmov je ena boljših pogruntavščin).
Za jasno prednost pri izrisovanju grafičnih podob je zaslužna podpora tehnologiji Shader Model 5.0, ki med drugim prinaša podporo obdelavi začasno indeksiranih vsebin (te je težko optimizirati) in močno pripomore k povečanju senčilnih zmogljivosti grafičnih kartic zadnjega rodu. Prave prednosti bomo sicer z lastnim očesom opazili šele v vrsti novih iger, ki bodo izkoriščale knjižico DirectX 11, a tudi že gladko delovanje vseh DirectX 10 naslovov bo pričaralo nasmešek na obraz vsem uporabnikom, ki so za najhitrejšo kartico ta hip pripravljeni odšteti nekaj evrskih stotakov, predvsem za t. i. "pravice bahanja" pred prijatelji.
Velik hladilnik tudi v navezi z Radeonom HD5870 zelo dobro opravlja svoje delo, saj je kartica tudi pod obremenitvami le malce vroča, oziroma celo hladnejša kot HD5770. Kot smo že ugotovili na bratskih primerih, se je glasnost v primerjavi s prejšnjim rodom celo za odtenek znižala, kar je seveda hvalevreden podatek, a velja le, dokler se ventilatorji ne zavrtijo s polno močjo (to smo umetno preizkusili ob pomoči gonilnikov, saj v praksi 100-odstotne hitrosti nismo mogli doseči ne glede na obremenitev). Je pa vsekakor lepo zapisati, da tako igre kot sintetični preizkusi kažejo na to, da je Radeon HD5870 tudi v praksi okoli dvakrat hitrejši od svojega neposrednega predhodnika, modela HD4870. Ta se je vmes res občutno pocenil, a tudi novi Radeoni, ki imajo poleg zmogljivosti še marsikateri drug argument v žepu (nižja poraba, večmonitorska podpora ...), bodo v prihodnjih mesecih še cenejši.
Ko človek pogleda število novosti na Gigabytovi spletni strani, mu je hitro jasno, kako bo obarvan konec leta v svetu grafičnih kartic ... Novosti na Nvidijini strani pač ni pričakovati v kratkem, nasprotno pa bo tabor Radeonov v kratkem še močnejši.
Ofenzive Radeonov še ni konec
Naj omenimo, da bo, če bo vse po sreči, seveda, sredi decembra naprodaj tudi že nov rod dvoprocesorskih grafičnih rešitev iz rdečega tabora, imenovanih Radeon HD5970, ki bo poskrbel za doslej še nedosegljive grafične zmogljivosti. Nekateri izdelovalci navajajo, da so nove kartice že lep čas nared, vendar jih AMD namenoma želi pokazati šele konec leta, saj se jim glede na razmere na trgu prav nič ne mudi s splavitvijo novih kartic, medtem ko se aktualni modeli prodajajo za med. Obenem naj zapišemo še pogosto ugotovljeno pravilo - najzmogljivejše grafične kartice za poln izkoristek potrebujejo zmogljiv procesor. Pravilna izbira je visokofrekvenčni dvojedrnik ali pa močnejši štirijedrni procesor.
AMDju je v tem trenutku očitno uspel veliki met, ki se ga bržkone še sami niso nadejali. Predstavitev novih kartic, na katere konkurenca nima dobrega odgovora, jim bo že vnaprej zagotovila ugodno prodajo ob koncu leta in prepotrebna sredstva za nadaljnji razvoj. In Nvidija utegne biti še pred pomladjo v resnih škripcih.