Kartonasta resničnost

Navidezna resničnost postaja velik posel. Podjetja se trudijo z razvojem zapletenih prikazovalnikov, ki bi nas popeljali v drug svet. Njihovi izdelki so futuristični, dovršeni in predvsem dragi. Pridružil se jim je tudi velikan Google, ki pa se je svoje vizije lotil na drug način, s kartonasto škatlo, ki je videti kot slaba šala.

Google se je z očali Cardboard pridružil velikanom, Facebooku z napravo Oculus Rift, Samsungu z Gear VR, HTCju in igričarju Valve z Vive ter japonskemu podjetju Sony s projektom Morpheus. Medtem ko nas našteti osupljajo tako s ceno kot videzom svojih izumov, nas Google prikliče v realnost s poceni kartonasto škatlo in parom leč. Cilj spletnega velikana je jasen, navidezno resničnost dostaviti čisto vsakomur. Čeprav se izdelek iz kartona z večjimi igralci v resnici ne more meriti, je dostopen množicam in zato najpomembnejši pri uvajanju tehnologije v svet.

Izkušnjo s kartonasto škatlo Cardboard (mi smo kupili »model« proizvajalca Knoxlabs) začnemo z istoimensko aplikacijo s tržnice Google Play. Slednja nas spari s prikazovalnikom ob pomoči kode QR, odtisnjene na kartonu. Nastavitve telefona bodo ustrezno prilagojene. Testni karton KNOX V2 je brez težav deloval na Samsungovih telefonih Galaxy Note 3, 4 in S6 Edge+, na kitajskem Lenovu K920 in Meizu MX4 pa niti pod točko razno. Prva težava (napaka v telefonu) je s korenskim dostopom in programskim ogrodjem Xposed rešljiva, druga zaradi očitno nezdružljivega senzorja nagiba ne. Googlova igrača očitno ni namenjena vsem telefonom, čeprav trdi da je. Na srečo je na trgu precej neuradnih (in še cenejših) kartonastih škatel kitajskega izvora, ki po prvih informacijah prav tako delujejo.

Ko v karton odenemo ustrezen telefon (in ga za vsak primer še pritrdimo, z elastiko), smo pripravljeni za delo oziroma zabavo. Preden si kartonast izdelek pridržimo pred očmi (ne, traku za pritrditev na glavo nima), skočimo še na tržnico Google Play, kjer namenskih aplikacij ne manjka. S kartonom potujemo (Street View), se igramo (Lamper Cardboard: First Flight), fotografiramo (Cardboard Camera) in si ogledujemo videoposnetke. Googlova aplikacija YouTube pri 360 stopinj obsegajočih posnetkih prikaže ikono v obliki kartona. Po pritisku nanjo se način prikazovanja prilagodi prikazovalniku navidezne resničnosti. Video posnetki so skozi leče kartonaste škatle Knox V2 videti dovolj dobro, da nas osupnejo (vseeno priporočamo telefon z ločljivostjo vsaj 1920 × 1080 pik, raje več). S premikanjem glave spreminjamo točko gledišča in počutimo se, kot bi na posnetku nastopali sami. Nadvse zabavno je ogledovanje posnetkov vožnje z vlakom smrti, pilotiranja letala, skoka s padalom in podobnih. Vsaj dokler vam ne postane slabo…

Letenje« z Google Earth je eno bolj zabavnih opravil, ki se ga lahko gremo s Cardboardom.

Aplikacije delujejo podobno. Izkušnja je grajena na tipalih zaznavanja nagiba. Tam, kjer je zahtevana interakcija z uporabnikom, navadno zadostuje centriranje pogleda na zahtevano točko. Če ne gre drugače, je na kartonu tudi namenski gumb, ki v resnici ni nič drugega kot papirni podaljšek, da se s prstom prek posrednika lahko dotaknemo telefonskega zaslona. Karton je v osnovi sicer namenjen telefonom z operacijskim sistemom Android, a z nekaj sreče deluje tudi z drugimi. Aplikacije navidezne resničnosti z Applove tržnice App Store so na primer na kartonu Cardboard bolj ali manj dobrodošle.

Izkušnja navidezne resničnosti s kartonom Cardboard seveda ni primerljiva z napravami, kakršni sta Gear VR ali Oculus Rift, a gre za izum, ki za ceno kino vstopnice ponuja skok v svet, ki ga še nismo videli. Ob prvem stiku s kartonom izgine sleherni dvom. Pravi je otroški odziv, ki se sprašuje, kako je lahko tako dobra stvar tako zelo poceni. Dokler se dražje naprave ne pocenijo, se namnožijo in ponudijo nekaj več, so Googlovi kartoni Cardboard edina prava stvar, ki jo zlahka priporočimo vsakemu radovednežu.

Knox V2

Kartonasti prikazovalnik.

Prodaja: www.knoxlabs.com.

Cena: 20 evrov.

Za    Za to ceno pristna izkušnja.

Proti    Videz, ločljivost posnetkov, neobstoječi uporabniški vmesnik.