KDevelop 3.1.0

Programska oprema, ki jo potrebujemo za razvoj novih programov, zna biti zelo draga. Lep primer so Microsoftov paket MSDN in Borlandova orodja. Na drugi strani, v taboru prostega programja, pa imamo prevajalnik gcc, cel kup prostih urejevalnikov besedil, ki so za nevešče uporabnike čudni in neuporabni (vi, vim) ali pa spominjajo na davno preminuli Word Star (joe, jed). Tukaj je tudi še razhroščevalnik gdb ... in po eni strani je to pravzaprav vse, kar programer potrebuje. Po drugi strani pa je vendarle daleč premalo. Sprijaznimo se, to ni ne Visual Studio ne Borlandovo okolje za razvoj.

Prosti razvoj v prostem okolju

Kaj bi si povprečen razvijalec proste programske opreme sploh želel? Pred desetimi leti bi rekli, da je to le računalnik z operacijskim sistemom GNU/Linux in dvanajstimi navideznimi terminali, ki zmorejo prikazati vsaj 132 × 50 znakov. Danes pa si želimo pravo razvojno okolje, z grafičnim vmesnikom, vgrajenim razhroščevalnikom in orodjem za izdelavo pogovornih oken. In ne želimo se učiti emacsa!

Urejanje datotek z odprtim pregledovalnikom razredov in urejevalnikom automake

S KDevelopom, ki je doživel že četrto preobrazbo, dobimo tako razvojno okolje. Trenutno je na voljo različica 3.1.0, ki je konec avgusta izšla skupaj z namizjem KDE 3.3.0. Paket je še svež in kar diši po novem (po hroščih). V distribuciji Gentoo je namestitev potekala skupaj z namestitvijo KDE 3.3.0, ves postopek je šel skozi kot po maslu, brez zapletov.

Splošna vsestranskost

Razvoj okolja KDevelop se je začel leta 1998, avtorji so želeli narediti okolje IDE (Integrated Development Environment) za namizje KDE. Od takrat pa do danes je preteklo že kar nekaj časa in KDevelop zna sedaj že marsikaj. Podprtih je kar petnajst programskih jezikov. Vse od "standardnih Unix" jezikov, kot so C, C++, perl in bash, pa do tistih malo manj pogostih: ada, fortran, haskell, ruby ... Po novem pa KDevelop nudi tudi možnost izdelave projektov v jeziku PHP.

Kaj vse omogoča KDevelop? Vsekakor bo vsakdo, ki je bil navajen dela v Microsoftovih in Borlandovih orodjih, precej na domačih tleh. Ogledali si bomo najbolj pogosto uporabljene zmogljivosti. KDevelop je zasnovan v prvi vrsti kot orodje za razvoj prostega programja, saj omogoča izbiro licence, pod katero razvijamo program in glede na to tudi uredi spremno dokumentacijo za izbrano licenco. Razvoj tipičnega KDE programa se razdeli na dva dela. Prvi je pisanje kode, drugi pa oblikovanje uporabniškega vmesnika. Za slednje se uporablja Qt Designer, ki je v tej različici integriran v KDevelop, kar precej olajša delo.

Čarovniki in preostala magija

Dandanes ni več programa, ki ne bi znal čarati ali pa se vsaj pretvarjati, da to zna. KDevelop ni izjema in za ustvarjanje novih projektov se uporabljajo čarovniki s predlogami. Predlog je malo morje. KDevelop ponuja možnosti vodenja projektov, ki so pisani v jezikih C/C++, perl, python, php, java, pascal ... Ko se odločimo za programski jezik, moramo izbrati še, v kakšnem okolju bomo razvijali, torej KDE, Qt, Gnome ali pa začnemo pisati program, ki bo deloval v konzoli, brez grafičnega vmesnika. Na voljo so tudi predloge za raznovrstne vtičnike in module za namizje KDE.

Čarovnik za ustvarjanje novega projekta

KDevelop bo sam pripravil celotno okolje in poskrbel za izdelavo nastavitvenih datotek autoconfigure in automake ter vse druge šare, ki bo potem služila kot predloga za izgradnjo projekta. Če začnemo z razvojem Qt namenskega programa, se lahko odločimo za uporabo orodja qmake, ki ustvari datoteko Makefile, v kateri so navodila za prevajanje projekta. Qmake je del knjižnic Qt in je precej lažji za uporabo kakor GNU orodja automake/conf, vendar je njegova uporabnost nekoliko omejena. Za manjše projekte in za projekte, ki se morajo prevesti tudi v kakšnem drugem okolju (MS Windows), bo pa kar primeren.

Delovno okolje je razdeljeno na štiri dele, pri čemer glavni, sredinski del zavzema trenutna datoteka, ki jo urejamo. Na levem, desnem in spodnjem delu okna pa se nam prikazujejo zavihki vtičnikov z orodji, ki jih lahko izbiramo v nastavitvah posameznega projekta ali pa kar v nastavitvah programa. Vtičnikov je precej in z vsako različico KDevelopa jih je več. Poleg tega lahko tisti, ki bi si to res želel, napiše kak svoj dodatek. Spodnji del okolja je rezerviran za posredovanje informacij, vsebuje zavihke za izpis na standardne izhodne naprave (stdout, stderr), seznam prekinitvenih točk, orodje za hitro iskanje in zamenjavo besedila, sporočila prevajalnika in povezovalnika, ki jih lahko prikažemo v kratki, srednji in dolgi obliki, orodje za primerjavo (diff) ... Na koncu je tu še kup orodnih vrstic, ki se prikazujejo glede na vrsto datoteke in projekta, ki ga urejamo. Delovno okolje je pregledno in kakšnih večjih težav pri delu ni bilo.

Programiranje, prevajanje in povezovanje

Urejevalnik besedila, v katerem programiramo, je precej dodelan. Številčenje vrstic, odpiranje in zapiranje posameznih funkcij, razredov in zank. Zraven spada tudi barvanje sintakse in iskanje po besedilu, slednje pa je dodelano tako dobro, da smo omejeni le z našo domišljijo, saj lahko poleg klasičnega iskanja in zamenjave uporabimo tudi vsa naprednejša orodja, kot so grep, sed in regularne izraze.

Po zgledu vseh "večjih" bratov in sester, tudi tukaj lahko izbiramo različne načine prevajanja našega programa, od različice za razhroščevanje pa do zadnje, najbolj optimalizirane različice. Za vsak profil prevajanja in povezovanja si lahko sami ustvarimo predloge. Potem ko smo naš projekt prevedli in dobili bolj ali manj delujoč program, ga lahko s pomočjo orodja za pripravo paketov spremenimo v distribucijski paket, ki ga bo moč namestiti tudi v drugih računalnikih. Žal sta trenutno podprta samo formata RPM in TGZ, tako, da se bo treba držati teh dveh.

Zelo dobrodošla je tudi podpora za doxygen, orodje za samodejno izdelavo dokumentacije programskih vmesnikov (API), ki se ustvari iz vsebine datotek in komentarjev v kodi. Tako nam ostane samo to, da smo le malce previdni pri oblikovanju in pisanju izvorne kode in pazimo na to, da so funkcije dobro dokumentirane že takrat, ko so napisane. Potem se bo dokumentacija pisala kar sama.

Razhroščevanje "namenskega programa" Zdravo, svet

Kaj lahko povemo o razvojnem okolju KDevelop na koncu? Marsikaj, od tega zelo malo slabega. Okolju se pozna, da je nastalo v duhu prostega programja in da mu manjka še nekaj korakov, preden pride tja, kamor si želi. A kljub temu je to orodje, ki ga je mogoče priporočati vsem, ki si doslej morda niso upali programirati v prostem okolju, ker so se zgrozili nad uporabo neskončnega števila terminalskih oken. Prav tako je KDevelop namenjen najzahtevnejšim uporabnikom. Podpora orodjem za nadzor različic in skupinsko delo, kot so CVS, Subversion in ClearCase, integracija z orodjem za nadzor porabe pomnilnika Valgrind, pa še podpora Perforcu za vodenje projektov. Vsi ti dodatki spremenijo KDevelop v precej močno orodje za razvoj programov v okolju GNU/Linux. KDevelop še vedno ni orodje za hitri razvoj programske opreme (RAD - Rapid Application Development Tool). S pripomočki, ki so nam na voljo, bo razvoj namenskega programa KDE/Qt še vedno precej hiter, vendar se pisanju kode ne bomo mogli izogniti.

KDevelop 3.1.0

Kaj: Vizualno razvojno okolje za GNU/Linux.

Izdeluje: KDevelop Team.

Cena: Brezplačen, na voljo na http://www.kdevelop.org/.

Za: Veliko število dodatkov, podpora številnim programskim jezikom in okoljem, integracija z drugimi orodji.

Proti: Manjka podpora za KDE 3.3.x, kar je lahko manjša težava, omejena podpora KDE gradnikov KParts.