Kdo zdrži več?
V Monitorju redno odgovarjamo na vprašanja bralcev, v odgovorih pa največkrat uporabimo izraz »odvisno«. Kateri je najboljši prenosnik? Odvisno. Fotoaparat? Odvisno. Tiskalnik, telefon, grafična kartica? Odvisno. Kriterijev je veliko preveč, da bi se v nekem segmentu kar odločili za najboljšo napravo. Zato imamo različne razrede, v katere razvrstimo naprave, a kljub temu ima vsak uporabnik drugačne želje in potrebe.
Pri preizkusih se zato pogosto zanašamo tudi na programe, ki merijo to ali ono zmogljivost neke naprave. Pri tiskalnikih ročno izmerimo hitrost, pri prenosnikih že dlje časa uporabljamo programe Sysmark, ki ocenjujejo hitrost pri različnih opravilih (pisarniških, obdelavi videa in fotografij itd.), za telefone uporabimo program Geekbench.
Seveda imajo tudi ti programi svoje omejitve. Geekbench meri predvsem zmogljivost procesorja, nanj praktično ne vplivajo razni grafični dodatki izdelovalca (torej preobleke, ki jih naš Anže redno kritizira). Vmesnik ima velik vpliv na hitrost naprave, še večji vpliv pa na navidezno hitrost oziroma občutek hitrosti. Različne animacije, ki prikazujejo odpiranje nekega programa, praviloma neugodno vplivajo na hitrost, a nam dajo vsaj občutek, da se nekaj dogaja – to zelo dobro vedo v Applu, kjer tako odzivnost že dolgo časa s pridom izkoriščajo.
Preizkusni programi torej težko prikažejo neko celostno podobo, kako se bo neka naprava v praksi obnesla. Sploh, ker te programe (tako na prenosnikih kot telefonih) zaženemo na »čistem« sistemu, ne da bi nameščali tretje programe, nepotrebne gonilnike in vso drugo kramo, ki se s časom nabere v računalnikih, v zadnjih letih pa tudi telefonih.
Še najočitnejša odstopanja so pri preizkušanju akumulatorjev. Pri prenosnikih za to že dlje časa uporabljamo program MobileMark. Ta poganja (zapira, odpira, uporablja) različne programe (Word, Excel, Photoshop, itd) in meri, koliko časa prenosnik zdrži, preden mu zmanjka elektrike. Trudi se torej simulirati povprečnega uporabnika, skupaj s prekinitvami, torej s krajšimi odseki brez dela. A pri tem zahteva (za vsaj kolikor toliko dobro delovanje), da nismo priključeni v splet (torej da je ugasnjena tudi brezžična povezava), to pa je danes res zelo redko.
Številke, ki jih s tem programom dobimo pri prenosnikih, lahko tako pokažejo le neko razmerje med enim in drugim modelom, težko pa rečemo, da bomo tudi v praksi videli take čase. Z varčno rabo (nastavitev temnejše osvetlitve zaslona, ugasnitev brezžičnih vmesnikov, uporaba dodatkov za zaporo oglasov v spletu) lahko praviloma dosežemo boljšo porabo, pri igranju iger pa bo poraba energije dvakrat večja.
V tej številki smo prvič uporabili podoben program tudi za preizkus telefonov. Konkretno gre za možnost v Geekbench 3, kjer program žene nekaj zahtevnejših opravil, simuliral naj bi resnejšo rabo, denimo igranje iger. Pri tem si sproti zapomni čas, ki smo ga zapisali tudi pri tokratnem preizkusu cenejših telefonov. A spet – to je le ena vrsta rabe, načeloma taka, na katero večina uporabnikov bolj redko naleti. Težko je izmeriti, koliko časa bi telefon zdržal pri realni rabi. Samo zgled – Samsungov Galaxy S6 Edge+ zdrži nekaj več kot 5 ur dela s tem programom, sami pa ga brez težav uporabljamo po 14 ur.
Spet je torej odgovor tak, kot na začetku – odvisno. Odvisno od uporabnika, od njegovih navad, od tega, koliko dejansko visi na telefonu, torej koliko ga ima v rokah in kaj z njim počne. Današnji telefoni lahko teoretično brez težav zdržijo nekaj dni, a le, če jih bolj ali manj ne uporabljamo. Preizkus baterij je torej koristen predvsem za primerjavo različnih naprav – od telefona, ki na tem preizkusu drži pet ur, lahko torej pričakujemo več kot od telefona, ki zdrži dve uri in pol.