Kdor čaka, dočaka
Uganete, kdaj je AMD nazadnje predstavil povsem novo arhitekturo procesorjev? Pisalo se je leto 2012. No, marca 2017 je podjetje odprlo novo poglavje v svoji bogati zgodovini. Sodeč po videnem, zna ime Ryzen zapisati v svoj dnevnik z zlatimi črkami.
Uporabniki, ki še pomnite legendarne procesorske dvoboje družb AMD in Intel v času procesorjev 386 in 486, ste že v spoštljivih letih. Mlajši vas vikajo. Toda dvobojev je bilo hitro konec, ko je Intel izdal najprej Pentium, zatem pa še procesorje Core in se pošteno odlepil od konkurenta, ki nikakor ni našel priključka. Na trenutke se je zdel povsem izgubljen, kot jadrnica sredi oceana. A v okolju, kjer monopolista nihče ni preganjal, je ta postal debel. In len. Uporabniki pa smo to plačevali z visokimi cenami procesorjev, medgeneracijskega preskoka praktično ni bilo, še napredek je bil bolj mizeren. Malce višji takti in drobni arhitekturni popravki so procesorje pohitrili le malenkost. Ob 5-odstotnem zvečanju zmogljivosti ob istem delovnem taktu smo že skoraj ploskali. Vmes pa drago plačevali zamenjavo osnovnih plošč, ki jih je zahtevala premestitev enega ali dveh kontaktov na podnožju procesorjev.
Zgodba bi se za AMD najbrž bridko končala, če ne bi podjetje vmes kupilo kanadskega izdelovalca grafičnih procesorjev ATI Technologies. Njihovi grafični procesorji Radeon so v nadaljevanju postali velika uspešnica in odlična prodaja je držala podjetje »v igri«. Govorice, da se bo AMD znebil oddelka osrednjih procesorjev in ga prodal kateremu izmed tajvanskih ali vzhajajočih kitajskih izdelovalcev polprevodniških elementov, pa kljub temu niso potihnile. Družbo so zapustili tudi nekateri vrhunski inženirji. A prišli so novi, kar se zdi celo pomembneje.
Potem ko procesorska sredica Excavator ni prinesla želenih pohitritev, so se lotili procesorske arhitekture skoraj povsem na novo. Cilj za procesorje s sredico Zen je bil jasen – doseči 40 odstotkov višje število izvedenih ukazov na procesorski takt (IPC). Tega so dosegli in celo presegli, procesorji Ryzen so v omenjenem elementu boljši kar za 52 %. To pomeni, da lahko nanje zdaj resno računajo tudi najzahtevnejši uporabniki.
In ti so tudi prišli prvi na vrsto. V začetku marca je AMD predstavil družino procesorjev Ryzen 7, namenjeno zahtevnim uporabnikom in igričarjem. Z malce zamika bosta sledili še družini Ryzen 5 in Ryzen 3, namenjeni uporabnikom s plitvejšimi žepi. Je ob tem kdo pomislil na sedmico, petico in trojko v imenih Intelovih procesorjev Core? V družini Ryzen 7 najdemo tri procesorje, in sicer modele 1700, 1700X in 1800X. Vsi so osemjedrniki, ki zmorejo hkrati obdelovati 16 niti ukazov. Mi smo preizkusili srednjega, model Ryzen 7 1700X, ki nam ga je skupaj s testnim računalnikom posodilo podjetje Acord 92 iz Ljubljane.
Končno nova platforma
Zelo pomemben del AMDjeve zgodbe z novimi procesorji je tudi nova platforma. Procesorji s podnožjem AM4 bodo »končno« nasledili modele s podnožjem AM3, ki so bržkone po času, preživetem na trgu, postavili nov rekord v industriji (sodobnega časa). Na platformi AM4 bodo na voljo vsi novi procesorji AMD Ryzen, torej modeli iz družin 7, 5 in 3.
Trenutni modeli Ryzen 7 prihajajo iz družine Summit Ridge, ki nima vgrajenega grafičnega jedra, torej moramo v računalnik vgraditi še grafično kartico. Modeli s sredico Bristol Ridge, ki bodo na voljo v naslednjih mesecih, pa bodo premogli tudi integrirano grafično srce, in sicer osvežene in za nizko porabo optimizirane sredice Radeon.
Nova platforma AM4 je narejena temeljito. Ima hiter pomnilnik DDR4, veliko rež PCI Express in vse novodobne bonbončke, kot so USB 3.1 Gen2, vmesniki M.2 (NVMe), HDMI, DisplayPort ... Skratka vse, da bo novi računalnik več let služil lastniku.
AMD je ob predstavitvi novih procesorjev napovedal tudi štiri sistemske nabore. Na vrhu seznama je »vseobsežni« X370, sledijo mu nabori B350, A320 ter X300. Slednji je namenjen računalnikom miniaturne zasnove mini-ITX, srednja pa povprečnemu uporabniku, ki ne potrebuje vseh dobrot. Trenutno so na voljo plošče z naboroma X370 in B350, druge bodo sledile v nekaj mesecih. Za najzahtevnejše uporabnike je izbira jasna: X370, ki je tudi edini ta hip, ki podpira navezo več grafičnih kartic s tehnologijo SLI. Če želimo uporabiti grafične kartice Radeon, ki podpirajo tehnologijo Crossfire, lahko to storimo tudi na ploščah s sistemskim naborom B350 (in vsaj dvema režama PCI Express).
Pomnilnik bo skladno z zadnjimi trendi novejši in nizkoporabni DDR4, uradno podprte frekvence so 2133, 2400 in 2666 MHz, a v podatkih izdelovalcev osnovnih plošč za nove procesorje smo zasledili tudi podporo še hitrejšim (navitim) pomnilnikom – večina se sicer ustavi pri 3200 MHz, najbolj ekstremni pa celo pri 3600 MHz!
Procesor Ryzen 7 1700X bo bržkone najbolj priljubljen model med AMDjevimi sedmicami, saj je skoraj enak modelu 1800X, od katerega se loči le po 200 MHz nižjem delovnem taktu in okoli 100 evrov nižji ceni. Ima pa procesor odklenjen množilnik, zato ga lahko na ustreznih osnovnih ploščah brez težav navijemo. AMDjev Ryzen 7 1700X je torej osemjedrnik iz družine Summit Ridge, njegova jedra pa utripajo s taktom 3,4 GHz, ki ga zna v pospešenem (turbo) načinu dvigniti na 3,8 GHz. Procesor je opremljen še s tehnologijo AMD eXtended Frequency Range (XFR), ki deluje podobno kot Intelova Turbo Boost 3.0 in zmore delovni takt enega jedra dvigniti še za dodatnih 100 MHz – če, recimo, zazna, da procesor uporablja aplikacija, ki »še ni slišala« za večjedrno zasnovo in večnitnost. Omenjena tehnologija deluje samodejno, brez potrebe po nameščanju dodatne programske opreme. Procesor, izdelan v 14-nm litografiji, je razmeroma varčen, saj je kljub osmim jedrom in visokemu taktu termalna ovojnica (TDP) postavljena pri 95 W, v primeru modela Ryzen 7 1700, ki zmore nekoliko nižje takte (3,0 do 3,7 GHz), pa celo pri vsega 65 W. Upoštevaje, da imajo procesorji Ryzen 7 kar 4 MB drugonivojskega in razkošnih 16 MB tretjenivojskega predpomnilnika, je to odličen dosežek. Procesor s pomnilnikom DDR4 komunicira prek dvokanalnega vodila. Uradno so podprte frekvence pomnilnika do 2666 MHz, z navijanjem pa seveda lahko pridemo še precej više.
Testni računalnik je bil opremljen s ploščo MSI B350 Tomahawk z novim podnožjem AM4, katere sistemski nabor podpira tudi navijanje, a zaradi omejenega časa »igračkanja« z novim sistemom prav končne zgornje meje procesorja nismo mogli preizkusiti. V testnem računalniku je bilo nameščeno še vodno hlajenje MasterLiquid 120 znamke Corsair, zato procesor ni imel nobenih težav s stabilnim držanjem delovnega takta na 4 GHz, kar je za povsem nov procesor in tehnologijo izdelave zelo dober rezultat. Ryzen 7 1700X je sicer privzeto naprodaj brez hladilnika, saj je namenjen tehničnim zanesenjakom, ki raje kot izdelovalčevega izberejo zmogljiv zračni ali vodni hladilni sistem.
Cilj je bil jasen – doseči 40 odstotkov višje število izvedenih ukazov na procesorski takt (IPC). Tega so dosegli in celo presegli.
Kako se procesor obnese v praksi? Na kratko: impresivno. Celo preizkusi, ki so bili doslej šibka točka AMDjevih procesorjev, zdaj dajejo rezultate, na katere je izdelovalec lahko upravičeno ponosen. Program Cinebench (tako v različici 11.5 kot novejši R15) je bil vedno pokazatelj surove moči posameznega procesorja. Ryzen 7 1700X v njem po zmogljivosti posameznega jedra sicer le malenkost zaostaja za Intelovima neposrednima konkurentoma – osemjedrnim Core i7-6900K in štirijedrnikom Core i7-7700K, a je očitno, da AMDjeva arhitektura bolje veča zmogljivosti, saj so te, ko zna programska oprema izkoristiti vse, kar ji je na voljo, boljše kot pri omenjenih (in dražjih) konkurentih. Zdaj bodo lahko po AMDjevih procesorjih brez strahu posegali tudi uporabniki, ki urejajo video in grafiko.
Novi procesorji so še kako primerni za igričarje, saj ponujajo obilo moči, novejše in zelo zmogljive grafične kartice pa lahko v praksi vse pokažejo šele takrat, ko jim pomaga res zmogljiv procesor. Večina iger seveda še zdaleč ne podpira rabe 8 procesorskih jeder, zato razlika v primerjavi s štirijedrniki iz nasprotnega tabora ni velika. Lahko pa upravičeno pričakujemo, da bodo v prihodnje vsaj najzahtevnejši naslovi bolje delovali na Ryznu – še posebej, če bodo prišli s strani založnikov, ki stavijo na AMDjeve tehnologije – igričarskih studiev, ki razvijajo igre za novo platformo, je že več kot 300. Tudi v eni najzahtevnejših iger ta hip, Ashes of Singularity, je Ryznu 7 1700X v navezi z grafično kartico ASUS GeForce GTX 1080 v polni visoki ločljivosti uspelo število sličic držati okoli 60, pri drugih pa stotica sploh ni bila vprašljiva.
Za popolno oceno procesorja moramo upoštevati še ceno. V Sloveniji smo ga 22. marca našli za (najnižjih) 442 evrov, kar je bistveno več od priporočenih 369 dolarjev. A takšne »anomalije« so ob začetku prodaje pričakovane, v naslednjih mesecih se bo stanje na področju dobave procesorjev in plošč uredilo. Za tiste, ki potrebujejo res zmogljiv procesor za obdelavo najrazličnejših bremen, pa je Ryzen 7 1700X že ta hip ena najboljših možnih izbir.
Kaj reči za konec? Nič drugega kot: »AMD, dobrodošel spet (v igri)!«
AMD Ryzen 7 1700X
Procesor
Izdeluje: www.amd.com.
Cena: 442 EUR.
Za: Zmogljivosti, navijanje, poraba energije.
Proti: Ob začetku prodaje navita cena.