Kdor s poceni zadovoljen ni ...
Če za delovno mizo vedno sedimo sami in monitor vedno gledamo pod pravim kotom, bo dovolj dober tudi najcenejši monitor, torej tisti, ki stane veliko manj kot tokrat preizkušeni modeli. Vsaj če se ne greste (pol)profesionalne grafične rabe. Če pa se vidni kot na monitorju spreminja, oziroma če na površino monitorja občasno gleda še kdo (od strani),se bo nakup monitorja z matriko IPS ali MVA izplačal.
Stanje na trgu monitorjev LCD je bilo dolgo časa porazno, saj so izdelovalci oglaševali vedno boljše in boljše specifikacije v smislu dinamičnih kontrastov in teoretičnih kotnih vidljivosti. Uporabniki so tako kupovali "vedno boljše" naprave, ki so bile pravzaprav zelo podobne, le obrazložitev njihovih dejanskih specifikacij je bila vedno bolj privlačna. To velja za odzivne čase, kjer so izdelovalci odkrili, da je mogoče navesti podatek o spremembi pike iz enega odtenka sive barve na drugega, kar se odvije nekoliko hitreje, kot če bi merili od bele do črne. Tako hlastanje za številkami je še posebej zavajajoče, ker so ravno najcenejše vrste monitorjev zasnovane tako, da so njihovi odzivni časi najkrajši.
S širitvijo proizvodnje so postali poceni tudi res veliki monitorji in lastniki poceni 24-palčnih modelov niso mogli razumeti, zakaj nekateriše vedno posegajo po nekaterih dražjih in manjših modelih s slabšimi odzivnimi časi in navidezno slabšim kontrastnim razmerjem. To sta bila vselej podatka, ki so ju izdelovalci oglaševali za najpomembnejši lastnosti, in tisti, na kateri mora biti uporabnik pred nakupom kar najbolj pozoren. Odgovor - posegali so po monitorjih z naprednimi vrstami matrik, ki ponujajo veliko boljši vidni kot in barvno pravilnost. Najcenejši monitorji imajo vgrajene zaslone z matrikami tipa TN, ki so res zelo poceni, ponujajo silno hiter odzivni čas (primerno za igre), vendar "ponujajo" tudi silno slabo kotno vidljivost. Če tak monitor pogledamo od strani, bo zelo hitro spremenil barvo, če ga pogledamo od spodaj ali zgoraj, bo postal čisto temen, skorajda črn. Matrike tipa IPS in MVA (več o matrikah na naslednjih straneh) sicer niso tako poceni in tako hitre, so pa glede kotne vidljivosti precej boljše.
No, danes so se te matrike vendarle tako pocenile, da so se pocenili tudi monitorji. Toliko pocenili, da jih lahko priporočimo tudi "smrtnikom". Monitor z naprednejšo matriko IPS, velik 24 palcev, z ločljivostjo 1920 × 1200, danes stane manj kot 300 evrov. Monitor sicer ne bo imel dodatkov in zmogljivosti, ki jih najdemo na monitorjih s še precej višjo ceno, a bo zadostoval. Tako amaterjem kot polprofesionalcem in, upamo si trditi, tudi profesionalcem. Če se ga bodo le lotili z vso resnostjo, ki pristoji profesionalni rabi, torej s kalibratorjem.
Preiskali smo slovenski trg in na kup zbrali 14 monitorjev z matrikami IPS in MVA, velikimi od 19 (da, devetnajst!) do 27 palcev. Cene? Od 160 do 1160 evrov. Za vsakogar nekaj.
Kako smo preizkušali?
Monitorje smo premerili tudi z našim kalibratorjem.
Vse monitorje smo preizkušali po vsaj enournem ogrevanju v svetlobno enakomernih razmerah, pri katerih v samo sliko monitorjev med kalibracijo in odčitavanjem ni svetil noben zunanji vir svetlobe.
Za delo smo uporabljali vedno isti računalnik in isto grafično kartico s priključnim kablom DVI, saj ga imajo vsi preizkušeni modeli, razen Applovega. Ta je opremljen le s priključkom Thunderbolt, zato je preizkus potekal na Applovem računalniku iMac. Za zagotovitev čim ustreznejših preizkusnih okoliščin pa smo tudi v računalnik iMac namestili operacijski sistem Windows 7.
Pred kalibracijo smo vsem modelom nastavitve ponastavili na tovarniške in jim prilagodili barvno temperaturo na 6500 K in vrednost gama na 2.2, če je monitor takšno nastavitev omogočal. Preizkuse smo opravljali kar nekajkrat z različnimi prednastavljenimi možnostmi, da ne bi katerega izmed preizkušenih izdelkov zapostavili.
Za delo smo uporabljali kalibrator znamke X-rite, MonacoOptix XR Pro, s katerim smo vsak monitor umerili tako, da bi bil kar najprimernejši za delo v običajnih svetlobnih razmerah, pri katerih smo monitor kasneje tudi podrobneje preizkusili, in za kasnejše primerjave tudi fotografirali. Tako smo lahko najobjektivneje odčitali določene lastnosti preizkušenih modelov. S prilagoditvijo dodatnih nastavitev, ki jih omogočajo nekateri monitorji, pa bi bilo vsekakor mogoče doseči še kaj več.
Vsi preizkušeni monitorji so veliko boljši od najcenejših monitorjev z matriko TN, vendar kotna vidljivost vendarle ni povsod enaka. Levo AOCjev monitor z matriko IPS, desno Samsung z MVA.
AOC i2352Vh
Aocjev model je cenovno ugodna rešitev, ki ponuja kakovostnejšo vrsto matrike IPS. Ta monitorju zagotavlja zelo solidno barvno pravilnost, ki se lahko kosa z boljšimi modeli na tokratnem preizkusu. Prav tako se lahko pohvali z zelo dobro kotno vidljivostjo, njegove poglavitne pomanjkljivosti pa so prepoznavne predvsem v obliki nekoliko slabše kakovosti izdelave. Ta se sprva odraža predvsem v nekoliko slabši razporeditvi osvetlitve ozadja, kar je najočitneje predvsem pri črni barvi. Opazili smo dve svetlejši lisi, eno levo zgoraj in eno na zgornjem delu desnega robu. Poleg tega so spodnji vogali kljub dobri kotni vidljivosti na črnem ozadju tudi nekoliko vijoličasti. Prav tako sta bela in siva slika nekoliko lisasti, predvsem na sivi pa je opaziti, da je slika na desni nekoliko toplejših odtenkov kot na levi. Vendar so anomalije razen na črni podlagi le redko moteče.
Monitor se odlično odreže pri prikazu skrajnih sivin, saj so tako najtemnejše sivine kot tudi tiste skoraj bele povsem dobro prepoznavne, odličen pa je tudi prikaz različnih barvnih odtenkov. Vendar je treba poudariti, da za dobre rezultate nastavitev kontrasta ne sme preseči 60 %.
Sami menuji so resda nekoliko teže upravljivi, saj so preveč razgibani in tipke nekoliko slabše prepoznavne, vendar je to monitor, pri katerem uporabniki verjetno ne bodo velikokrat posegali po njih, kljub temu da bi z njim brez težav shajal tudi zahtevnejši uporabnik.
Največja težava tega modela pa je predvsem ohišje, ki je zelo slabe kakovosti, najbolj pa razočara podstavek, ki ni nastavljiv v višino, niti ne pozna zasuka, poleg tega je tako šibek, da ga močno zatrese že vsak manjši premik. Obenem je bil na preizkušenem modelu nekoliko nagnjen v levo, zato je monitor vselej nekoliko visel. To bo za nekoga nedopustno, manj pozoren uporabnik pa tega sploh ne bi opazil.
AOC i2352Vh je cenovno ugoden monitor, opremljen z vsemi potrebnimi vhodi, kot so VGA, DVI in HDMI, poleg tega pa premore tudi par zvočnikov. Slikovno je za to ceno praktično neverjeten, vendar je fizično precej slabo zasnovan.
AOC i2352Vh
Velikost: 23 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,07.
Cena: 180 EUR.
Za: Barvna pravilnost, prikaz skrajnih sivin, cena, "prenosnost".
Proti: Porazna kakovost stojala, vidljivost in razporeditev menujskih tipk, enakomernost črne slike.
Apple Thunderbolt Display
Applovi zasloni so bili vselej namenjeni le uporabnikom računalnikov te znamke in prav nič drugače ni z novim, ki namesto priključka DisplayPort uporablja na novo razvit Thunderbolt. V primerjavi s starim Cinemadisplayem je dobil povsem nove razsežnosti na področju povezljivosti in postaja prava priklopna postaja za Applove prenosnike MacBook. Poleg od predhodnega modela prevzetih USB priključkov in izboljšane kamere se novinec ponaša še z vhodom FireWire in gigabitno omrežno povezavo. Tako dobijo uporabniki prenosnikov vrste MacBook Air dve novi vrsti povezave, ki ju doslej niso poznali. In, kar je naj pomembneje, dodan je še en priključek Thunderbolt, prek katerega bomo lahko verižno med seboj povezali do šest naprav, ki bodo delovale bliskovito hitro, saj so zmogljivosti povezave Thunderbolt izjemne, do 10 Gb/s. Tako sta zdaj vgrajena le še priključka MagSafe za polnjenje in Thunderbolt, saj tretji, USB, za delovanje drugih priključkov ni več potreben. Tokrat preizkušeni monitor je bil druga taka naprava na trgu, prehitelo pa jo je le diskovno polje Pegasus.
Ohišje samega monitorja ostaja povsem enako kot pri prejšnji generaciji in je v celoti sestavljeno iz aluminija, zato deluje prestižno in je hkrati zelo minimalistično zasnovano. Pri minimalizmu seveda odpade tudi kopica možnosti, kot je zasuk monitorja za 90 stopinj in nastavljanje po višini. Se pa naklon prilagaja silno lepo, pravzaprav popolnoma gladko. Vse nastavitve slike se odvijajo prek samega operacijskega sistema, monitorju pa je pravzaprav mogoče prilagajati le svetlost. Vse drugo ostaja del kalibracije in ustvarjenega barvnega profila.
Barvna pravilnost monitorja, ki je opremljen z matriko vrste IPS, je odlična, saj so odstopanja le 0,84, to pa je med najboljšimi rezultati na tokratnem preizkusu. Tudi ozadje slike je enakomerno osvetljeno, čeprav pozorno oko opazi sicer šibke vodoravne proge. Nekoliko slabše prepoznavne so pri tem monitorju tiste najtemnejše sivine, ki utegnejo biti nekoliko moteče, najsvetlejši sivi odtenki pa so odlično prepoznavni. Podobno velja tudi za prikaz barvnih lestvic, kjer so najtemnejši odtenki nekoliko slabše vidni kot najintenzivnejši.
Apple Thunderbolt Display se lahko pohvali z eno najboljših svetilnosti med LED monitorji sploh in ima vgrajeno kakovostno HD kamero ter je s priključkom Thunderbolt naprava s povezljivostjo prihodnosti. Vgrajen je tudi 2.1 zvočniški sistem, ki sicer ponuja dobro kakovost zvoka, a mu v nekaterih primerih zamerimo nekoliko premajhen zalogaj srednjih tonov. Od njega ne gre pričakovati razvajanja avdiofilov, vendar povprečen dnevni prostor povsem solidno napolni z glasbo.
Kakovost ohišja in prikazane slike je zelo visoka, pa čeprav bo treba pozabiti nastavljanje po višini in zasuk. Resda je cena v primerjavi z izdelki drugih izdelovalcev, ki prav tako ponujajo kakovosten prikaz slike, zelo visoka, četudi ostaja enaka predhodnikovi.
Če ste lastnik novega Appla, bo monitor tudi glede na ceno zelo dober nakup, bolj skeptični uporabniki pa bodo za ta denar dobili 30-palčni monitor s še večjo delovno površino.
Apple Thunderbolt Display
Velikost: 27 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 0,84.
Cena: 1000 EUR.
Za: Kakovostna izdelava, barvna pravilnost, Thunderbolt, enostavna raba z Applovimi računalniki, enakomerna slika, kakovostna vgrajena kamera.
Proti: Cena, uporaba omejena le na Apple, dobrim vgrajenim zvočnikom manjka srednjih tonov.
Dell U2312HM
Glede na svojega predhodnika, model U2311H, se ta monitor razlikuje predvsem po osvetlitvi ozadja, ki jo tokrat zagotavlja LED izvor. Njegovo ohišje je na videz, pa tudi na otip, nekoliko manj kakovostno zasnovano, vendar je stojalo še vedno dovolj trdno, da brez težav nosi razmeroma majhno maso monitorja. Nastavljivo je v vse smeri in razen nekoliko manj stabilnega podstavka, ki si ga deli celo z večjim bratom U2412M, odlično zasnovano. Prilagajati mu je mogoče tako višino kot nagib v vse smeri, poleg tega pa omogoča tudi zasuk za 90 stopinj. Nastavljivost samega stojala je zelo dobra, pa tudi občutek trdnosti vselej ostaja suveren. Pohvale si zaslužijo menuji, po katerih se gibamo hitro in enostavno, in omogočajo dovolj prilagoditev za vsakega manj zahtevnega profesionalca.
Kakovost prikazanih barv je po naših preizkusih za odtenek slabša od njegovega predhodnika, vendar se lahko monitor pohvali z odlično kotno vidljivostjo, ki ji težko konkurirajo tudi veliko dražji modeli. Najbolj dobrodošlo je to, da tudi z velikimi kotnimi premiki kontrast izgublja zelo zvezno, brez večjih preskokov. Sivine so lepo prepoznavne praktično pri vseh nastavitvah kontrasta, razen najvišje jakosti nad 90 %, ko začnejo tiste najsvetlejše sivine počasi izginjati. Odlične so temne sivine, ki le na temno modrem odtenku, v skrajnih primerih nekoliko oslabijo.
Na preizkušenem modelu pa smo žal opazili mrtvo točko, ki je bila opazna le na črni podlagi, ki je sicer lepo osvetljena.
Monitor je poleg DVI in VGA priključka opremljen z vhodom DisplayPort in dvema USB priključkoma zadaj in še dvema dodatnima na levi strani, ki prinašata nekaj več udobja tistim, ki imajo računalnik skrit pod mizo.
Dell U2312HM za svojo ceno ponuja veliko in je odličen izdelek, ki poleg solidne cene zagotavlja tudi nizko porabo energije. V primerjavi s predhodnim modelom ne omogoča velikih prednosti, je pa kljub temu povsem dostojen naslednik.
Dell U2312HM
Velikost: 23 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,24.
Cena: 220 EUR.
Za: Poraba energije, splošna kakovost slike.
Proti: Nekoliko slabši od predhodnika, kakovost nekaterih materialov.
Dell U2410
U2410 ni predhodnik modela U2412M, kot marsikdo zmotno trdi, temveč se uvršča razred više. V primerjavi z ugodnejšim bratom ponuja širši barvni spekter (wide gamut), to pa mu omogoča prikaz širšega območja vidne svetlobe, poleg tega je opremljen s širšo paleto priključkov.
Tudi sama kakovost izdelave ohišja je v primerjavi s cenejšimi modeli veliko bolj kakovostna, kar je vidno predvsem pri kakovosti stojala. Podstavek je zajetnejši, zato ga pri prilagajanju nagiba lahko upravljamo z eno roko, ne da bi se odcepil od pisalne mize. Tudi masa monitorja je približno 50 % večja v primerjavi z najugodnejšimi IPS modeli te znamke, pa tudi dosti debelejši je.
Njegova velika slabost je predvsem ta, da se slika pri daljših prikazih iste kontrastne slike, kot je na primer črno besedilo na beli podlagi, zelo rada "zapeče", kar je lahko kasneje vidno na odtenkih srednje svetlobne jakosti (siva, svetlo modra ...). Problem resda ni drastičen, a lahko zmoti, kadar na površini, kjer smo sicer pisali besedilo, obdelujemo kakšno manj kontrastno fotografijo. Artefakti izginejo po dobri minuti, ne glede na to, ali je bila prejšnja slika na zaslonu nekaj ur, sam odzivni čas monitorja pa je drugače zelo dober.
U2410 se ponaša s klasično osvetlitvijo, zaradi česar porabi tudi nekoliko več energije, a je zato njegova svetilnost najboljša na tokratnem preizkusu. Prav tako se lahko pohvali z zelo enakomerno osvetljenim ozadjem, tako temne kot tudi svetle slike, le leva stran je za odtenek hladnejša od desne. Svetle sivine so tudi pri uporabi največje svetlosti zelo dobro prepoznavne, nekoliko slabše pa so vidne temnejše.
Dell U2410 je odličen monitor, za tiste, ki vedo, kaj kupujejo, saj ni več opremljen z matriko MVA, kot njegovi predhodniki, temveč se ponaša s pravo IPS matriko. Tudi cena glede na to, kar ponuja, ni visoka, le manjšo hibo - zapečeno sliko, bo treba spregledati.
Dell U2410
Velikost: 24 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,11.
Cena: 459 EUR.
Za: Kakovost slike, opremljenost, hitri in pregledni menuji, širok barvni spekter.
Proti: Nekoliko višja cena, kontrastna slika se hitro "zapeče".
Dell U2412M
Do predstavitve tega modela so imeli manj zahtevni kupci Dellov, ki so želeli imeti v lasti monitor z nekoliko kakovostnejšo matriko, pred seboj težko odločitev. Izbrati 23-palčni "rekreativni" model ali polprofesionalni model velikosti 24-palcev, kakršen je zgoraj opisani, in pridobiti tistih dodatnih 120 pik višine.
Zdaj je odgovor jasen, saj bo za tiste, ki ne potrebujejo razširjenega barvnega spektra, model U2412M verjetno najbolj logična izbira. Ponaša se z odlično barvno pravilnostjo, ki je takšna že brez znatnejših nastavitev, poleg tega pa zaradi LED osvetlitve ozadja porabi dosti manj energije, skoraj polovico tiste, ki jo zahteva dražji model.
Njegovo stojalo je pravzaprav enako stojalu pri 23-palčnem modelu, zato podstavek nagibe nekoliko težje obvlada, vendar sta tako kakovost kot tudi prilagodljivost odlični. Prav tako dobri so tudi menuji, ki so obvladljivi skoraj miže, poleg tega so najpomembnejše bližnjice vedno na dosegu.
V primerjavi z manjšim modelom je kotna vidljivost za odtenek slabša, a se to opazi le v skrajnih primerih. Zato so v spodnjih kotih na črni podlagi vidne lažje oblike vijoličnih lis, drugače pa je enakomernost prikaza slike zelo dobra. Tudi prikaz skrajnih sivin ne razočara v nobenem pogledu, izmerjeni kontrast po kalibraciji pa je celo nekoliko višji od deklariranega.
Dell U2412M je odličen prikazovalnik slike, ki ponuja veliko delovno površino, odlično prilagodljivost in dobro barvno pravilnost. Opremljen je z enakimi priključki kot manjši U2312HM, v primerjavi z dražjim 24-palčnim modelom pa je izgubil HDMI ter komponentni in kompozitni vhod ter bralnik pomnilniških kartic. Z njim bodo manj vešči uporabniki verjetno celo bolj zadovoljni kot s katerimkoli dražjim modelom, saj je njegova slika zelo dobra, že ko ga vzamemo iz škatle. In za povrh v Dellu zagotavljajo zamenjavo, če uporabnik najde kakršnokoli nedelujočo piko.
Dell U2412M
Velikost: 24 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,02.
Cena: 276 EUR.
Za: Odlično razmerje med ceno in kakovostjo ter delovno površino, poraba energije.
Proti: Izguba nekaterih priključkov v primerjavi s sorodnim modelom, premajhen podstavek.
Zlati monitor
Nekateri preizkušeni monitorji so namenjeni profesionalnim oblikovalcem, drugi pa bolj ustrezajo naprednejšim domačim uporabnikom. Slednji so nekoliko ugodnejši modeli, ki pa so kljub temu dovolj kakovostni, da se spoprimejo z nekoliko zahtevnejšo obdelavo fotografij, grafike ali videa, kjer je pomembna tako kotna vidljivost kot tudi barvna pravilnost. Prva zagotavlja enakomeren kontrast po celotni površini zaslona, druga pa nam omogoča pravilno določanje želenih barvnih kombinacij.
Vsekakor pa je pri naši določitvi modela, ki si je prislužil naziv zlati Monitor, v široki paleti ponudbe veliko vlogo odigrala tudi cena.
Monitorjev z odlično barvno pravilnostjo je bilo na tokratnem preizkusu kar nekaj in med njimi je velik tudi cenovni razpon. Dell U2412M se ponaša z zelo dobro kotno vidljivostjo, zelo dobro barvno pravilnostjo in delovno površino velikosti, ki bo zadostovala večini naprednejših domačih uporabnikov. Ker je tudi njegova cena razmeroma ugodna glede na to, kar ponuja, pa tudi glede na solidno zasnovo ohišja, smo mu na tokratnem preizkusu dodelili priznanje zlati Monitor.
Dell U2711
Dellov monitor se lahko pohvali z ohišjem, ki je opremljeno s kakovostnim aluminijastim stojalom in trdnim podstavkom. Stojalo omogoča nastavljanje po višini, ki je nekoliko skromnejše, kot ga ponujata tudi tokrat preizkušena NEC in Fujitsu, ne omogoča pa zasuka (t. i. "pivot"). Menuji so pregledni in jih upravljamo s prijetnimi, za dotik občutljivimi tipkami, samih nastavitev pa je za večino uporabnikov dovolj. Najzahtevnejši bodo verjetno pogrešali najbolj fine nastavitve, drugače pa najdemo na levi strani ohišja tudi bralnik pomnilniških kartic in dva priključka USB, dva pa sta na voljo še na zadnji strani. Tam se skriva tudi polna mera preostalih priključkov, tudi napajalni priključek za Dellovo zvočniško postajo.
Kakovosti slike je težko oporekati, saj je po natančni kalibraciji in prilagoditvi barvne temperature naš kalibrator odčital povprečno barvno odstopanje 0,77, tisto največje, ki meri 1,33, pa smo odčitali pri odtenku oranžne barve. Tudi sicer ponuja U2711 veliko delovno površino in zelo visoko ločljivost 2520 × 1440 pik, tako najtemnejše kot tudi najsvetlejše sivine pa so jasno prepoznavne. Tudi enakomernosti osvetlitve ne gre oporekati, dobra je kotna vidljivost, je pa slika na svetlih odtenkih na levi strani nekoliko hladnejša, na temnejših odtenkih pa smo opazili rahlo vijoličast zgornji desni kot.
Zasluge za kakovostno sliko gredo predvsem kakovostni LCD matriki tipa IPS in njeni dobri barvni pravilnosti. Svojo ceno 720 EUR, kolikor zahtevajo zanj, Dell U2711 vsekakor upraviči.
Dell U2711
Velikost: 27 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 0,77.
Cena: 720 EUR.
Za: Barvna pravilnost, trdno stojalo, nastavljanje, prikaz robnih sivin, ločljivost, opremljenost s priključki.
Proti: Ne omogoča zasuka zaslona, nekoliko skromnejše nastavljanje višine.
Dell U3011
30-palčni Dellov model, lahko bi rekli kar velikan, navduši v kar nekaj pogledih. Njegovo ohišje, na pogled podobno kot pri manjšem modelu, deluje zelo prestižno, tako po kakovosti izdelave kot z izbrano barvno kombinacijo. Aluminijasto stojalo skupaj s podstavkom uspešno kljubuje veliki masi monitorja, mogoče mu je nastavljati višino in naklon, ne omogoča pa zasuka. Prestižnost dopolnjujejo prijetni menuji, ki omogočajo nekaj barvnih prilagoditev več kot pri manjšem modelu, uporabnik pa z njimi upravlja prek za dotik občutljivega okvirja.
Kakovost slike, ki jo prikazuje LCD matrika tipa IPS, je zelo podobna kot pri manjšem modelu, vendar so skrajni robovi pri enaki oddaljenost vidni pod večjim kotom, zato je ta malenkost bolj na udaru kot pri U2711. Ločljivost je kljub ne pretirano drobnim pikam odlična in je 2560 × 1600, to pa da več kot štiri milijone pik! Barve so prikazane zelo dobro, to dokazuje tudi izpis našega kalibratorja, najsvetlejše sivine pa so malenkost slabše razvidne kot pri manjšem modelu. Veliko površino je težko enakomerno osvetliti in čeprav je glede na velikost U3011 zgledno osvetljen, je na črni podlagi nekoliko vidnejša svetla lisa v zgornjem desnem kotu. Svetla slika je na vrhu in na levi strani nekoliko hladnejša, na sivi pa tu in tam opazimo kakšno blažjo liso.
Dell je s priključki opremljen podobno kot manjši brat, le da pri njem kompozitni izhod zamenjuje dodaten HDMI. Podobno kot model U2711 omogoča prikaz slike v sliki, to je ob izdatni meri priključkov in velikosti monitorja dejansko uporabno.
Gledano s stališča kakovosti, se odreže odlično, najbolj pa mu poleg cene, ki je kar 1151 evrov, zamerimo tudi veliko porabo elektrike, saj ob priklopu dodatne zvočniške postaje po podatkih izdelovalca porabi do kar 250 W energije.
Dell U3011
Velikost: 30 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 0,72.
Cena: 1151 EUR.
Za: Delovna površina z več kot 4 milijoni pik navduši, barvna pravilnost, svetlost.
Proti: Poraba energije, cena, ni zasuka zaslona.
Fujitsu P27T-6IPS
Fujitsu P27T-6IPS je predstavnik najzmogljivejše serije monitorjev te hiše in je zaprt v vpadljivo belo ohišje. Ob prvem srečanju z monitorjem poleg belega ohišja opazimo predvsem tipko ECO in zelen indikator vklopa, ki ob pritisku na tipko barvo zamenja z modro. Ima način ECO, ki po naših meritvah porabi približno 30 % energije manj, vendar gre prihranek sorazmerno na račun svetlosti. Profilov svetlosti ima kar nekaj, z monotonega, a preglednega menuja pa lahko izberemo tudi samodejno možnost, ki za prilagajanje izkorišča na vrh ohišja postavljeno tipalo okoliške svetlobe. Podobno kot zmorejo novodobni pametni telefoni.
Kot pove že samo ime, se lahko Fujitsu pohvali s kakovostno matriko IPS, ki mu zagotavlja natančen prikaz barv in majhno barvno odstopanje 0,85, tisto največje odstopanje, ki se pojavi pri določenem odtenku modre barve, pa je prav tako znotraj meja zelo dobre barvne pravilnosti. Nekoliko manjša je le prepoznavnost zares najsvetlejših sivin, a so kljub temu razvidne. Ločljivost je enaka kot pri preizkušenem 27-palčnem Dellu, kar pomeni, da bi bilo ob manjših pikah naprezanje oči lahko že preveliko. Nekoliko manj enakomerna kot pri neposredni konkurenci je osvetlitev ozadja. Prikaz slike je prav tako na nekaterih predelih sive ali pa bele podlage rahlo progast, vendar je s prostim očesom to tudi na povsem sivi sliki težko opaziti. Bolj sta opazni dve svetli lisi na zgornjem delu črne podlage. Prepoznavnost različnih odtenkov je odlična, Fujitsu pa se lahko pohvali še z zelo dobro nastavljivim stojalom, ki omogoča znatno prilagajanje naklona in višine. Temu kazi podobo le nekoliko premehek podstavek. 654 evrov, kolikor velja, pa glede na ponujeno vendarle ni veliko denarja.
Fujitsu P27T-6IPS
Velikost: 27 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 0,85.
Cena: 654 EUR.
Za: Zasuk, nastavljivost po višini in nagibu. barvna pravilnost, ločljivost, cena.
Proti: Čvrstost podstavka, nekateri deli slike neenakomerno osvetljeni.
Hp ZR2240w
Hpjev model je nekoliko manjši od konkurenčnih izdelkov z enako ločljivostjo, zato se ponaša z nekoliko višjo ločljivostjo, ko je govor o pikah na palec.
Opremljen je z LED osvetlitvijo ozadja, zato porabi razmeroma malo energije, njegovo ohišje pa je kakovostno in postavljeno na silno trdno stojalo. Prilagajati mu je mogoče tako višino kot tudi naklon v vse štiri smeri in ga zasukati za 90 stopinj. Kljub temu podstavek vselej ostaja trden, kot bi bil privijačen na mizo. Poleg tega se na najnižji stopnji zatakne, zato nam ob morebitnem prestavljanju po mizi ne zdrsne v najvišji položaj.
Kakovost prikazane slike je zelo dobra, a med tokrat preizkušenimi modeli žal nekoliko povprečna, še posebej, ko preverimo razmeroma visoko ceno modela ZR2240w. Barvna pravilnost je visoka, vendar ne izstopa tako po povprečnem kot tudi po najvišjem barvnem odstopanju.
Kotna vidljivost je sicer nad povprečjem tokratnega preizkusa, vendar smo od tega monitorja kljub temu pričakovali nekoliko več. Prav tako je razmeroma majhen zaslon precej neenakomerno osvetljen na črni podlagi, kjer najdemo svetlo liso na desni strani zgornjega robu. Tudi na sivi in beli barvi so opazni sicer blagi temnejši predeli, predvsem na levem robu.
Veliko boljši so prikazani odtenki, saj monitor prikaže praktično vse sivine odlično, le pri prikazu najbolj živih odtenkov modre smo opazili nekoliko manjšo prepoznavnost. Prav tako omogoča uporabo praktično celotnega kontrastnega območja, pa tudi menuji z nastavitvami so hitri in pregledni.
HP ZR2240w bo idealno delovno orodje za tiste uporabnike, ki od monitorja v svojem delovnem okolju zahtevajo poleg kakovostne slike tudi robustnost. Morda bi se odlično znašel v šoli ali na javnih mestih, kjer so uporabniki z napravami nekoliko manj previdni, kljub temu pa v nekaterih primerih potrebujejo pravilen prikaz fotografij in druge grafike.
Hp ZR2240w
Velikost: 21,5 palca.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,17.
Cena: 289 EUR.
Za: Robustna izdelava, ločljivost v pikah na palec.
Proti: Osvetlitev črnega ozadja, cena.
LG IPS231
LGjev monitor je prav tako opremljen z matriko vrste IPS, a je nekoliko slabše kakovosti kot pri nekaterih konkurenčnih modelih. Njeno povprečno barvno odstopanje je sicer povsem solidnih 1,43, višje pa je največje barvno odstopanje, ki je kar 7,38 na določenem odtenku modre barve.
Nekoliko slabša od primerljivih modelov je tudi kotna vidljivost, saj slika pod velikimi koti na svetlih delih postane preosvetljena. Kljub temu je dejansko stanje daleč od kritičnega, saj pod tako skrajnimi koti slike uporabnik ne gleda praktično nikoli.
Nekoliko težavnejši je kontrast, saj ob višjih jakostih matrika ne loči več med zelo svetlimi sivinami, pa čeprav ji pri nižjih nastavitvah, tja do 70%, prepoznavnost ne povzroča težav.
Vselej odlično prepoznavne so temne sivine, nekoliko moti le to, da se tudi ob izklopljenih pametnih nastavitvah na povsem črni podlagi monitor docela zatemni. Tako smo nekoliko teže ugotovili, da se je na temni podlagi ob vključeni osvetlitvi ozadja na zgornjem delu slike opazna svetlejša lisa, pa tudi spodnji vogali so po zaslugi kotne vidljivosti nekoliko vijoličasti. Nekaj nemotečih navpičnih lis je opaznih tudi na sivi površini, monitor pa po zaslugi LED osvetlitve porabi tudi razmeroma malo energije.
Stojalo tega monitorja je resda nastavljivo v vse smeri, a podstavek ni dovolj stabilen, predvsem po zaradi vrtečega dela, ki je premajhen. LG lahko tudi zasukamo za 90 stopinj, vgrajena pa ima še stereo zvočnika.
IPS231 je opremljen z osnovnima priključkoma DVI in VGA in je za svojo ugodno ceno silno konkurenčen izdelek tudi na področju klasičnih monitorjev z vgrajenimi TN matrikami. To mu po naših predvidevanjih omogoča tudi hišna proizvodnja IPS matrik, zaradi česar brez težav stopi ob bok dražjim modelom.
LG IPS231
Velikost: 23 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,43.
Cena: 182 EUR.
Za: Cena, nizka poraba energija v stanju pripravljenost, enakomerna osvetlitev.
Proti: Slab podstavek, nima menujskih bližnjic.
NEC EA232WMI
Manjši NEC je enake velikosti in opremljen s podobno rešitvijo stojala kot LG, vendar je ta tokrat veliko bolj kakovostno zastavljena. Mogoče ga je prilagajati prav v vse smeri in stoji na vrtljivem podstavku, ki trdno stoji na mizi. Omogoča izdatno prilagajanje naklona kakovostnega črnega ohišja, v katerem se skriva z LED osvetljena IPS matrika.
Ta razvaja z zelo dobro povprečno barvno pravilnostjo, povprečje pa ji kvari prikaz določenega odtenka modre barve. Slabša je enakomernost osvetlitve ozadja, saj so na črni podlagi opazne meglice svetlobe na desni strani zgornjega in na levi strani spodnjega robu. Toliko boljši je prikaz sivega in belega ozadja, ki sta le nekoliko temnejša na desni strani.
Temne sivine so vselej odlično prepoznavne, nekoliko slabše pa se odrežejo svetlejše, a le takrat, kadar uporabnik poseže po previsokih nastavitvah kontrasta. Pri nastavljanju svetlosti je monitor zelo stabilen in mu svetlost ne poruši nastavitev beline.
Tudi samo prilagajanje nastavitev je s krmilno palico silno hitro in enostavno in večinoma ne zahteva potrditev, nekoliko nadležne pa so napredne EKO nastavitve, ki vselej prilagajajo svetlost zaslona nekoliko odmaknjeno od uporabnikovih želja. Da je varčevanje z energijo bolj zabavno, NEC tudi preračunava, koliko kilogramov ogljika smo naravi prihranili zaradi uporabe "ekoloških" nastavitev.
EA232WMI je opremljen s priključki DisplayPort, DVI in VGA in po dvema USB priključkoma zadaj in na levi strani ter zvočniškim parom, vendar kljub kakovosti ne upravičuje visoke cene skoraj 400 evrov.
NEC EA232WMI
Velikost: 23 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,12.
Cena: 395 EUR.
Za: Dobra barvna pravilnost, odlična navigacija po menujih.
Proti: Osvetlitev črnega ozadja, "EKO" pomagala, cena.
NEC 2690WUXi2
NEC ohišje je, kot smo pri monitorjih te znamke vajeni, nekoliko pustega škatlastega videza, vendar je skupaj s stojalom dovolj kakovostno, da vselej ostane dovolj trdno. Po višini mu je lego mogoče prilagajati za kar 15 cm, poleg tega je izdatna tudi prilagoditev naklona, ki se kot edini na tokratnem preizkusu lahko nekoliko bolj nagne tudi v smeri proti uporabniku. Monitor je mogoče tudi zasukati za 90 stopinj. Čeprav povsem špartanski na videz, je hitro delujoč in pregleden tudi nastavitveni menu monitorja, z razporeditvijo tipk vred.
Tudi kakovosti slike ne gre veliko očitati. Monitor velikosti 25,5 palca se ponaša z ločljivostjo 1920 × 1200, ki je glede na velikost povsem ustrezna in predstavlja dobro razmerje med velikostjo pike in delovno površino. Barvna pravilnost je s povprečnim odstopanjem barv 0,83 zelo dobra, pa tudi največje odstopanje, 1,72, je v mejah zelo dobre barvne pravilnosti. Dobra lastnost NECa je še, da se praktično po celotnem razponu giblje v zelo dobrih vrednostnih odstopanja, ne glede na izbrano svetlost in kontrast. Odlično kakovost slike in dober kontrast je kalibrator pokazal že pri najnižjih svetlostih, ko so zaradi zelo temne črne pike sence lepo prepoznavne tudi pri normalni osvetlitvi prostora. NEC je opremljen tudi s tipalom okoliške svetlobe, zato zna svetlost tudi sam zelo počasi in neopazno prilagajati od 0 pa do 100 odstotkov. Nekoliko zmoti le za las slabša prepoznavnost svetlih sivin v primerjavi z Dellovim U2711, nad enakomernostjo osvetlitve ozadja pa pravzaprav ni nobenih pripomb. Njegova najšibkejša plat je tako cena, ki je s 1160 evri glede na konkurenco postavljena precej visoko, kljub temu da ponuja napredne uporabniške možnosti.
NEC 2690WUXi2
Velikost: 25,5 palca.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 0,83.
Cena: 1160 EUR.
Za: Prilagodljivost stojala, enakomerno osvetljeno ozadje, uporabno samodejno prilagajanje svetlosti.
Proti: Cena, stojalo občutljivo za manjše tresljaje.
Samsung 943T
Samsungov model 943T je edini tokrat preizkušeni predstavnik s "historičnim" razmerjem stranic in diagonalo 19 palcev. Stoji na podstavku, ki ga je mogoče prilagajati v vse smeri, uporabnik mu lahko spreminja tudi oddaljenost od mize. Po želji pa ga lahko tudi zasukamo za 90 stopinj, vendar se pri razmerju stranic 5 : 4 pri takšnem dejanju le malo spremeni. Podstavek se kljub dokaj majhni masi monitorja podlage ne oklepa dovolj dobro, težava pa je podobna kot pri LGjevem modelu. Vrtljivi del ni dovolj dobro zasnovan, za spreminjanje naklona pa je treba vložiti toliko sile, da bi lahko nerodnemu uporabniku pri enoročnem prilagajanju monitor celo padel.
Sliko prikazuje matrika vrste PVA, ki jo odlikuje odličen kontrast in nekoliko slabša kotna vidljivost v primerjavi z najboljšimi IPS monitorji, grajamo pa tudi vidljivost zares najsvetlejših sivin. Z rezultatom 2,24 je odlično tudi največje barvno odstopanje, ki nastopi pri vijolično-modrem odtenku. S prilagajanjem kontrasta se pri tem monitorju žal spreminja tudi nastavitev beline, kar je pri resni rabi vse prej kot dobrodošlo, vse nastavitve pa se odvijajo prek za dotik občutljivega dela okvirja monitorja. Da je takšna vrsta "tipk" pri monitorjih nadležne narave, smo že večkrat zapisali, in tudi tu ni nič drugače, saj lahko monitor pri premikanju med samo uporabo nehote izklopimo. Zgodilo se nam je na preizkusu in dogaja se mnogim uporabnikom s takim okvirom.
Težava monitorja z velikostjo delovne površine le 1,3 milijona pik, pa tudi cena. Za ta denar brez težav dobimo monitor z vsaj 40 % večjo delovno površino (v pikah) enake ali celo boljše kakovosti. Zato ga priporočamo le tistim, ki nimajo dovolj zmogljive grafične kartice za večjo ločljivost ali pa jim na mizi manjka prostora.
Samsung 943T
Velikost: 19 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,29.
Cena: 238 EUR.
Za: Kontrast.
Proti: Tresoče stojalo, cena, spreminjanje beline s kontrastom in svetlostjo, okvir, občutljiv za dotik.
Samsung S24A650D
Tokrat preizkušeni 24-palčni Samsung premore enako ločljivost kot drugi monitorji velikosti 23 palcev, zato je njegova ločljivost v pikah na palec nekoliko manjša kot pri manjših konkurentih. Njegova MVA matrika se lahko pohvali z zelo globokimi črninami in posledično velikanskim kontrastnim razmerjem kar 3000 : 1. Skoraj enak rezultat je nameril tudi naš kalibrator, zato lahko podatke izdelovalca tudi potrdimo. Vendar ima ponavadi vsaka medalja dve plati, in slaba stran matrike vrste VA je predvsem nekoliko slabša barvna pravilnost, ki je v tem primeru 2,02. To je že nekako na meji dobrega monitorja. Veliko je tudi največje barvno odstopanje, monitor pa po naših rezultatih premore največ 238 lumnov svetilnosti, ki jo zagotavlja LED osvetlitev.
Temni odtenki so vselej dobro prepoznavni, slabše pa so razvidne najsvetlejše sivine in najmočnejši odtenki rdeče barve. Monitor zna prav tako samodejno prilagajati svetlost glede na okoliško svetlobo, pri izbiri ekoloških nastavitev pa nam prikazuje, kolikim drevesom smo rešili življenje zaradi uporabe takšnih nastavitev. Njegova poraba energije, ki jo troši ob pomoči zunanjega napajalnika, se giblje nekoliko pod 30 W pri kalibriranih nastavitvah.
Izdatne nastavitve višine ponuja stojalo, ki je skupaj s kakovostnim podstavkom kljub vitkemu oblikovanju dovolj čvrsto. Omogoča tudi zasuk, nekoliko slabše pa se mizi prilega sicer zajeten oglat podstavek.
Monitor v svojem tankem ohišju skriva priključke DisplayPort, DVI in VGA, ki stojijo v nasprotju z drugimi modeli na desni strani, in ne spodaj. Njegova cena je glede na ponujeno visoka, zato ga bodo verjetno vzljubili le ljubitelji večpredstavnosti, ki jim globoke črnine največ pomenijo.
Samsung S24A650D
Velikost: 24 palcev.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 2,02.
Cena: 291 EUR.
Za: Globoke črnine, odličen kontrast, izdatno nastavljiva višina.
Proti: Nekoliko slabši odzivni čas, trdnost stojala v najvišji točki, nekoliko slabša kotna vidljivost.
Različne matrike, različni monitorji
Ključni del monitorja je zaslon, slednji pa je narejen na podlagi določene "matrike". Matrika je sestav več milijonov elementov, ki delujejo kot aktivni "svetlobni filtri", med katerimi vsak posebej prepušča po eno osnovno barvo RGB. Zaradi kombinacije različnih jakosti treh osnovnih barv pa se nam nato na sliki prikazuje eden izmed nekaj milijonov odtenkov. Natančnost prikaza barv je odvisna od tega, kako fino prilagoditev prepuščanja ti elementi omogočajo, kotna vidljivost pa od tega, kako znajo razpršiti svetlobo. V osnovi ločimo tri vrste matrik, in sicer tiste najosnovnejše TN, ki jih najdemo v večini najcenejših LCD monitorjev, dražje in naprednejše pa bi lahko nekako na grobo razdelili v dve skupini, PVA in IPS.
Osnovne matrike TN (twisted nematic) vodijo predvsem z ugodno ceno, poleg tega imajo tudi lastnost, ki navdušuje vse, ki potrebujejo monitor za delo s hitro gibljivimi elementi in ne potrebujejo velike barvne natančnosti in enakomerne slike. Ta vrsta matrike se praviloma ponaša z najboljšo odzivnostjo (najkrajši odzivni čas).
Matrike vrste VA (vertical alignment) poznamo v številnih izpeljankah, med katerimi je najbolj razširjena ravno PVA (za P stoji "pattern"). Odlikuje jo dobra kotna vidljivosti, v prikazovanju barv pa je veliko boljša od matrike TN, a vendarle ne tako dobra kot matrike IPS (in-plane switching).
Slednje so namreč tiste, ki so najprimernejše za grafično oblikovanje in tista opravila, kjer je pomemben dober prikaz barv. Praviloma je njihova kotna vidljivost nekoliko slabša od kotne vidljivosti PVA matrik, vendar smo na preizkusu ugotovili, da za najnovejše različice to ne drži več. Njihova slabost je tudi nekoliko slabši prikaz črne barve, kjer delujejo velikokrat nekoliko vijoličasto, poleg tega je tudi osvetlitev ozadja velikokrat nekoliko manj enakomerna, saj potrebujejo močnejšo osvetlitev.
Primerjava različnih matrik, po vrsti: TN (Apple iMac 21), IPS (Apple Apple Cinemadisplay 27), MVA (Samsung S24A650D) in za primerjavo še veliko manjše osnovne celice LCDja na telefonu HTC Desire. Vse fotografije so v velikostnem razmerju.
Monitorji pa se ne razlikujejo le po vrstah matrik, temveč tudi po osvetlitvi ozadja. Ker je delo matrike to, da prepušča belo svetlobo prek treh različnih "filtrov", ki jim je mogoče nastavljati stopnjo prepustnosti, modrega, rdečega in zelenega, je zelo pomembno, kakšna je izvirna svetloba. Čim širši je barvni spekter, ki ga vključuje bela svetloba ozadja, tem več barv bo monitor sposoben prikazati. CCFL (cold cathode flourescent lamp) osvetlitev ozadja, kjer so za osvetlitev uporabljene hladne katode (med katere sodijo tudi neonske žarnice), nam zagotavlja le določen spekter vidne svetlobe, zato so se številni izdelovalci zatekli k LED osvetlitvi. Taka vrsta osvetlitve večinoma oddaja širši spekter bele svetlobe, poleg tega porabi manj energije.