Keramično namizje - druga generacija

Programi v Linuxu počasi dozorevajo; to vidimo po vse daljših razvojnih ciklih. Lep zgled je namizno okolje KDE, ki je z nekdanjega 6-8 mesečnega razvojnega cikla prešlo na enoletnega. Malo več kot leto dni po različici 3.1 je izšel KDE 3.2. Majhna sprememba v imenu je zavajajoča, saj so oznake različic KDE odvisne od knjižnice Qt in ne toliko od števila novosti v samem okolju. Teh je to pot precej več kakor v različici 3.1, saj so se razvijalci po nekajletnem piljenju ogrodja lotili uporabniških programov, ki so doslej veljali za eno izmed prednosti okolja GNOME. Nova različica je že od vsega začetka na voljo tudi v slovenščini, hkrati z 39 drugimi jeziki.

Na prvi pogled sprememb skoraj ne opazimo, saj je ostal grafični vmesnik praktično nespremenjen. Podrobnejši pogled odkrije rahle spremembe v gradnikih, na pultu in posodobljene ikone. Kljub lanskim napovedim se SVG ikone še ne uporabljajo neposredno, temveč še vedno pretvorjene v PNG. Pomemben razlog je verjetno tudi v sistemskih zahtevah, saj je koda na voljo že nekaj časa. Podpora SVG pa je kljub vsemu ena izmed pomembnih novosti. Brskalnik/upravljalnik datotek Konqueror zdaj kot eden prvih brskalnikov podpira SVG brez zunanjih vstavkov, sam gradnik pa nameravajo v prihodnosti uporabiti v marsikaterem delu okolja, na primer pri namiznih igrah. Ali bo KSVG posvojil tudi Apple v svojem brskalniku Safari, podobno kot je uporabil KHTML in KJS, pa še ni povsem jasno. Zato pa so prvotni popravki, ki jih je prispeval Apple, zdaj vključeni v Konqueror. Ta je tako postal hud konkurent Mozilli.

Kontact združuje doslej ločene programe v enoten odjemalec.

Kontact in drugi novi programi

Še pomembnejša novost, vsaj v poslovnih okoljih, je Kontact, ki združuje KMail, KOrganizer (osebni organizator), KAdressbook (adresar), KNode (novičarski odjemalec) in KNotes. Pravzaprav gre za ogrodje, ki povezuje gradnike (imenovane KParts) v enoten program, vsi pa so hkrati še vedno na voljo kot samostojni programi, z vso funkcionalnostjo. Skupaj s strežnikom Kolab bo Kontact zelo zanimiva alternativa paru Exchange/Outlook. Zakaj šele bo? V trenutni izdaji, ki je nastala z združitvijo sprememb iz projekta Kroupware, mu manjka nekaj pomembnih zmožnosti, ki so jih sicer že pripravili, a še niso bile dovolj preizkušene in bodo morale počakati na posebno izdajo, ki je predvidena v začetku maja. Sem sodi na primer sestavljanje sporočil v obliki HTML (branje je na voljo že dlje časa), integracija modula za povezovanje z ročnimi računalniki (Kpilot, ki je na voljo kot samostojen program), v tem paketu pa bo žal pristala tudi povezljivost z Microsoft Exchangeom.

Kljub temu je Kontact prijetna osvežitev in že zdaj ponuja marsikaj: omogoča skupinsko delo prek IMAP, omislimo si lahko podoben pogled na sporočila in dogodke kakor v novem Outlooku (polje za prikaz sporočila je lahko na desni poleg seznama sporočil), dodana je tudi podpora obveščanju v sistemski vrstici, izboljšan je nadzor nad pošiljanjem obvestil o prejemu in obdelavi sporočil, precej pa so prenovili adresar. In še zanimivost - Kontact po novem najdemo med pisarniškimi programi, medtem ko je KMail še vedno del skupine programov za delo v omrežjih (kdenetwork).

Juk se je zgledoval po iTunes.

Sistemski upravitelji bodo verjetno posegli tudi po izboljšanem načinu nadzorovanega delovanja KDE ("kiosk mode"), v katerem lahko omejimo zmožnosti namizja. Precej izboljšav je doživel tudi KPrint, KDE-jev vmesnik za tiskanje. Nov je tudi KJobViwer, ki se naseli na pult in ponuja podoben pogled na tiskalniška opravila, kot ga v Windows poznamo že vseskozi.

Program za sprotno sporočanje podpira vrsto protokolov.

Domači uporabniki pa se bodo bolj razveselili dveh drugih novosti: programa za sprotno sporočanje Kopete, ki podpira vrsto protokolov (ICQ, MSN, Jabber, ...) in naj bi končno izničil prednost, ki jo ima na tem področju GNOME s programom Gaim (a mu do tega še nekoliko manjka), ter novega predvajalnika JuK (JuKe Box). Trenutna privzeta predvajalnika v KDE, kaboodle, ki je bil bolj ali manj neuporaben, in noatun, ki je bil sicer zmogljiv, a nikakor preveč prijazen do uporabnika, pa še vedno ostajata. JuK ni odkrival tople vode in hitro vidimo, da se je vsaj deloma zgledoval po iTunes. Osredotočen je na sezname skladb, omogoča razvrščanje in iskanje, ima pa tudi sorazmerno zmogljiv urejevalnik podatkov o skladbah. Med drugimi manjšimi novostmi je v paketu kdeedu (izobraževalni programi) na voljo nekaj novih orodij, predvsem Kig, namenjen interaktivni geometriji, nov je tudi KBruch.

Koffice

Koffice sicer ni del jedra KDE, a se to pot njegov razvojni cikel ujema z razvojnim ciklom KDE. V različici 1.3 je na voljo nov program Karbon14, namenjen vektorskemu risanju. Zaenkrat ponuja le

KWord lahko zdaj uvozi/izvozi datoteke OpenOffice.org.

osnovno funkcionalnost, je pa vseeno že precej uporabnejši od prejšnjega opuščenega poskusa z imenom Kontour. Vsi pomembnejši gradniki KOffice so posodobljeni, dodali so kar nekaj novih zmožnosti, nove filtre, programi pa so tudi precej manj hroščati. Hkrati so prenovili grafični vmesnik, še posebej ikone, ki so zdaj usklajene s temo CrystalSVG.

Na modul za nadzor zaslona smo čakali kar dolgo.

Obseg zmožnosti zdaj za silo zadostuje za osnovno pisarniško delo, še vedno pa ima KOffice največ težav pri izmenjavi podatkov z drugimi pisarniškimi paketi, predvsem z Microsoft Office. Izboljšali so sicer Kwordov filter za uvoz Wordovega formata .doc in končno dodali uporaben filter za RTF, žal pa še vedno manjka filter za izvoz v .doc, kar pomeni, da je paket v mešanih okoljih komaj uporaben in se moramo zanašati na RTF. Novost so filtri za OpenOffice.org (katerega format bo KWord posvojil v naslednji različici), ki vsaj deloma olajšajo stanje in delujejo presenetljivo dobro, če upoštevamo, da gre za prvo različico. V prihodnosti med programi v KOfficeu še največ obljublja Kexi, program za delo z zbirkami podatkov, ki se zgleduje po Accessu, a bo objavljen z zamudo, verjetno hkrati z novo različico Kontacta. Tako sta edini prednost KOfficea še vedno le izvrstna integracija paketa z namiznim okoljem, modularnost in manjše sistemske zahteve kot pri OpenOffice.org. To je pravzaprav škoda, saj prinaša dokaj svež pristop na področje pisarniških paketov. Morda bo dodaten zagon prinesel nedavni prenos KOffice na MacOS X (poleg vrste drugih programov KDE), kjer zdaj deluje kot domorodni program, brez uporabe X-windows.

Razvojno okolje je končno dočakalo novo različico.

Razvojna okolja

Po dveh letih razvoja je končno na voljo tudi KDevelop 3.0, doslej znan pod razvojnim imenom Gideon. V primerjavi s KDevelop 2.2, ki je bil še vedno priložen KDE 3.1, gre za velik napredek. KDevelop se je razvil v učinkovito razvojno orodje za vrsto jezikov (C/C++, phyton, java...) in platform (med drugim ponuja celo predloge za konkurenčno namizno okolje GNOME!), seveda pa se daleč najbolje znajde s C++/Qt. Zdaj ponuja možnost določanja urejevalnikov (ki so v okolje vključeni v obliki gradnikov Kpart), zaenkrat pa podpira urejevalnik Kate (privzeti urejevalnik v KDE) in KVim (priredba vi, ki je na voljo v paketu kdeaddons). Poleg samodejnega ustvarjanja datotek Makefile (pravzaprav pripravi projekt za delo z autoconf/automake) ponuja še cel kup predlog, na primer celovit program v KDE, Kpart, vmesnike KIO, gradnike DCOP in še celo vrsto drugih, tako da pokriva vso paleto komponent, ki sestavljajo KDE. V paketu kdesdk pa je novost tudi Umbrello, orodje za načrtovanje diagramov UML, a je zaenkrat še samostojen program in se še ne zna vključiti v KDevelop.

Skupaj s KDE 3.2 bo spet izšlo Quanta Plus, razvojno okolje za spletišča. Poleg podpore XSLT zdaj ponuja tudi vzporedno delo (okno s kodo in okno, v katerem je prikazan HTML), ki približno spominja na WYSIWYG, še vedno pa je mišljena predvsem za razvoj dinamičnih spletišč.

Kako naprej

Trenutno se večina razvijalcev nagiba k objavi različice 3.3, v kateri naj ne bi bilo radikalnih sprememb, tej pa naj bi sledil četrti rod KDE, zasnovan na Qt 4.0. V različici 3.3, predvidoma jeseni 2004, lahko pričakujemo izboljšani Kontact, Kexi in GUI za način zaklenjenega delovanja ("Kiosk mode"), ki si ga želijo predvsem upravitelji v podjetjih. Nov je tudi projekt KDE::Enterprise, ki je nastal kot posledica dogajanja okrog pobude "User Linux" in si je zadal za svoj cilj čim lažjo integracijo programov iz okolja GNOME in paketa OpenOffice.org, v njegovem okviru pa so začeli nastajati tudi nekateri programi, za katere so doslej skrbele predvsem same distribucije, na primer Kapture (vmesnik za apt).

Radikalnejše spremembe pa bodo verjetno na vrsti v KDE 4.0 - kmalu po Microsoftovi objavi Longhorna se je na poštnih seznamih KDE.org razvnela razprava s pomenljivim naslovom "Kaj bomo ukrenili glede Longhorna?". Namizje bo verjetno šlo v smeri prilagajanja zaslonom z veliko ločljivostjo, verjetno v povezavi z vektorsko grafiko. Precej v povojih je tudi D-BUS, ki naj bi poenotil sodelovanje med programi iz okolij KDE in GNOME in nastaja v okviru pobude FreeDesktop (http://www.freedesktop.org). Podobno velja za projekt HAL, ki se razvija na istem naslovu in naj bi poenotil in poenostavil prilagajanje strojne opreme ne glede na namizno okolje.

Še ena zanimivost je prenos programov KDE v MacOS X. To pot ne gre le za uporabo knjižnic, kot pri brskalniku Safari, temveč za prenos celotnih programov, poleg že omenjenega KOffice še brskalnika/datotečnega upravljalca Konqueror, urejevalnika Kate in v bližnji prihodnosti še kakšnega, delo pa je opravila skupina navdušencev.

Malenkosti

Med majhne, a pomembne malenkosti sodi modul za spreminjanje nastavitev zaslona (ne pa za nastavitev grafične kartice). Omogoča nastavljanje ločljivosti in svetlosti in ga je doslej vsak uporabnik, ki je prešel z Windows, verjetno precej pogrešal, je pa na voljo le z XFree 4.3 in modulom RandR. Njegovo delo so doslej opravljala orodja distribucij.

Za konec pa še nepomembna malenkost, ki pogosto odloča - videz okolja: v paketu kdeartwork je na voljo še en dodaten slog, Plastik. Keramik je sicer pri delu uporabnikov zelo priljubljen, a ker veliko uporablja prelive, prostorski videz in je zelo svetel, ima tudi nekaj zelo glasnih nasprotnikov. Ti so zdaj dobili bolj "ploščato" in nekoliko temnejšo temo. Še bolj pisan pa je lahko KDE ob uporabi novih ikon, ki so namenjene otrokom - v kdeartwork je bila dodana tema "Kids", katere avtor je prav tako Everaldo, temelji pa na privzeti temi Crystal SVG.

Nova različica se je lotila šibke točke okolja in ponuja nekaj težko pričakovanih programov. Pri tem je imelo konkurenčno namizje GNOME doslej prednost. Še posebej razveseljivo pa je, da je KDE 3.2 kljub temu v nekaterih pogledih opazno odzivnejši od 3.1. To, da se okolje drugače ni pretirano spremenilo, pa kaže na to, da je sorazmerno zrelo.

KDE 3.2

Kaj: Grafično okolje za Unix.

Za: Kup novosti, boljše zmogljivosti, odpravljeni so bili številni hrošči.

Proti: Kontactu manjkajo nekatere napredne zmožnosti.