Ko je vse zastonj

Časi krajevno shranjenih zvočnih (MP3) in video (AVI, MKV) vsebin so minili, čas je za pretočnost (streaming). Vsaj tako nas prepričujejo legalni ponudniki, kot so Netflix, Pickbox, HBO, Voyo. S tem se strinja tudi temna stran te ponudbe.

Kodijev vmesnik je vrhunski in primeren tudi za »neračunalnikarje«.

Kodiju (nekoč XBMC), »najboljšem medijskem predvajalniku na svetu«, kot ga imenujejo avtorju, smo v Monitorju že velikokrat pisali. Na kratko – gre za predvajalnik video in zvočnih posnetkov, ki je nekoč nastal iz medijskega prevajalnika, ki so ga pred časom napisali za Microsoftovo konzolo Xbox. V vseh teh letih ga razvija skupnost, združena pod imenom XBMC Foundation, je v celoti zastonj in na voljo za bolj ali manj vse operacijske sisteme, ki jih uporabljamo domači (in malo manj domači uporabniki). Namestimo si ga lahko na Windows, Mac, Linux, BSD, Raspberry Pi in celo na Android in Applove iPhone in iPade (a le, če so odklenjeni oz. »jailbrokani«).

V resnici je šele različica za Android naredila sistem za res široko skupnost uporabnikov. Na voljo so namreč televizorji z operacijskim sistemom Android, predvsem pa ta sistem poganja množico najrazličnejših »ključkov HDMI« in na oboje je moč namestiti Kodi. V praksi to pomeni, da lahko naš televizor ali pa ključek (ki je v resnici računalnik s procesorjem ARM) zelo enostavno spremenimo v vrhunski predvajalnik video (in avdio) vsebin. Kodijev uporabniški vmesnik je profesionalen in zelo enostaven za uporabo (čeprav za podrobne namestitve, ki jih omogoča, tega ne moremo trditi). To pomeni, da je s Kodijem opremljena naprava zlahka upravljiva tudi za tiste, ki nimajo prav nobenega »računalniškega« znanja, denimo dedke in babice. Še posebej danes, ko je na voljo množica odličnih daljinskih upravljalnikov za Kodi, ki tečejo na pametnih telefonih (predlagamo Yatse).

Prepovedano ali ne?

Kodijeva odprtost je navlekla nase množico zunanjih razvijalcev, ki razvijajo dodatke, kot je tokrat opisani Exodus, pa tudi množico prodajalcev, ki so za cekine prislonili svoj lonček. Pokukajte na eBay ali celo Amazon in našli boste množico prodajalcev, ki ponujajo »Kodi box«, zelo verjetno tudi »fully loaded« in s »free everything«. V resnici prodajajo androidne ključke HDMI z nameščenim Kodijem in enim izmed dodatkov za zastonjsko pretočno gledanje (morda prav s Exodusom). Taki (kitajski) ključki stanejo borih 20 dolarjev in obsegajo še daljinec, podpirajo pa ločljivost 4K, ki je primerna za najnovejše televizorje. Za nekaj dolarjev več navržejo še brezžično tipkovnico. V čem je težava?

Težava je v tem, da sama skupnost Kodi (oz. njihovi razvojniki iz XBMC Foundation) z »brezplačnimi« dodatki nimajo ničesar, pa vendar se nanje stresajo jezni odzivi uporabnikov, ko dodatki nehajo delovati, in jezni odzivi partnerskih podjetij, ki jim očitajo, da se ukvarjajo s »piratiziranjem«. Lani poleti je npr. Apple Kodi odstranil s tržnice App Store, bržkone zaradi slednjega. XBMC Foundation zato opozarja, da je Kodi zaščitena blagovna znamka in da bodo proti zlorabam začeli pravno ukrepati.

»Kodi škatle« so seveda trn v peti tudi ponudnikom vsebin. V Veliki Britaniji je angleška nogometna liga pridobila sodno odločbo, po kateri bo mogoče blokirati »pretočne« ponudnike nogometnih tekem. Britanska agencija Federation Against Copyright Theft (Fact) namreč ugotavlja, da je 11 % Britancev, ki so v anonimni anketi priznali, da gledajo »piratske« kanale, to počela prek zgoraj omenjenih »Kodi škatel«. Ali je tako početje prepovedano ali ne, v resnici ni popolnoma jasno (zagotovo pa ni moralno, priznajmo). Sodišče Evropske unije (CJEU) je namreč dosodilo, da ni (www.monitor.si/streaming). Če poenostavimo – kaznivo je prenašanje zaščitenih vsebin na krajevni disk, pri pretočnem gledanju pa je tako preneseni informacij malo, pa še te so le začasne. No, Britanci kljub temu menijo, da je razlog za kaznovanje, zato so že zaprli nekaj prodajalcev »Kodi škatel«, zaprtje ponudnikov pretočnih vsebin pa pravno sploh ni sporno.

Ostane le težava, kako pridobiti »video vsebine«, ki naj jih potem predvaja Kodi, in kje do njih. Da bi si Kodi nameščali za ogled domačih video posnetkov, je pravljica za otroke. V resnici je Kodi priljubljen le in zgolj zato, ker ljudje z njim gledajo piratske filme in TV serije, pridobljene »s torrentov«. Torej datoteke MKV, MP4, AVI. In seveda le in zgolj za to, ker vseh video vsebin, ki so za malo denarja na voljo naročnikom resnih video storitev v tujini (Netflix, Amazon Prime …), pri nas še vedno ni in jih verjetno tudi nikoli ne bo. Da, raziskave kažejo, da je stopnja video piratstva nižja v tistih državah, kjer je boljša dostopnost do legalnih vsebin.

Siva cona

Kaj pa, če vam povemo, da se je ogleda vsebin, ki pri nas uradno niso na voljo, mogoče lotiti tudi (pol)legalno (glej okvir)? Kodi je namreč nadvse odprt sistem in omogoča pisanje dodatkov zunanjih programerjev, največ takih pa ponuja – pretočen ogled filmov in TV serij.

Da bi si Kodi nameščali za ogled domačih video posnetkov, je pravljica za otroke. V resnici je priljubljen le in zgolj zato, ker ljudje z njim gledajo piratske filme in TV serije, pridobljene »s torrentov«.

Če v Google vtipkate npr. »free movie superman«, bo kar nekaj povezav na prvi strani kazalo na spletne strani, kot je npr. 123movies.tech, kjer si bomo lahko ogledali tisti film. Gladko, v polni ločljivosti FullHD, celo z (angleškimi) podnapisi. Omenjeni dodatki za Kodi pa poskrbijo, da si lahko isti film ogledamo neposredno iz Kodija, brez posredništva Googla in spletnega brskalnika. Trenutno je najbolj vroč tak dodatek Exodus.

Namestitev Exodusa ni najenostavnejša, poenostavljeno pa poteka tako, da v Kodiju »pripnemo« nov »disk«, ki je v resnici specializirana spletna stran, na njem poiščemo namestitev v obliki ZIP, nato pa iz tako nameščenega »repozitorija« Exodus namestimo sam dodatek Exodus. Še prej pa dovolimo Kodiju dodatke nameščati iz neznanih virov. Zapleteno, a je v spletu zlahka najti množico zelo nazornih navodil.

Ogled najdenega filma v Exodusu ni ravno trenuten, a ko steče, steče zares.

Po namestitvi je Exodus na voljo na meniju z dodatki in se obnaša kot nekakšen Kodi znotraj Kodija. Omogočeno je iskanje po imenu (filmov in TV serij) ali po imenih igralcev. Izbiramo jih lahko po letnicah in po priljubljenosti, na voljo je celo posebna rubrika »Dobitniki oskarja«. Na voljo je vse, dobesedno vse. Zavedati pa se moramo, da vse skupaj temelji na svetovnem omrežju bolj ali manj (ne)zanesljivih storitev, ki bolj ali manj (ne) sodelujejo med seboj. Ob kliku določenega filma namreč traja kar do 30 sekund (ta številka je nastavljiva), da se Exodusu javijo vse storitve, ki ga ponujajo, in mu sporočijo, v kakšnih kakovostih (SD, HD, 1080p, 4K) je na voljo. Tudi po končni izbiri filma lahko traja kar nekaj sekund, preden se film začne »vrteti«, pa še takrat ni nujno, da bo izbrana kakovost 1080p res podobna kakršnikoli »kakovosti«. No, večinoma pa res je.

Ko film najdemo, se lahko odločamo o tem, v kakšni kakovosti si ga bomo ogledali. Če imate počasno povezavo, izberite »slabše« izvedbe.

A ko se predvajanje filma začne, največkrat deluje odlično. »Previjanje« naprej in nazaj je trenutno, kot da bi bil film shranjen krajevno, največkrat tudi deluje avtomatsko iskanje podnapisov, ki ga imamo v Kodiju nastavljenega za krajevne datoteke (priporočamo podnapisi.net in opensubtitles.org).

Exodus uporablja sistem podnapisov, kot smo ga nastavili v samem Kodiju. Večinoma uspešno.

Uporabniški vmesnik Exodusa je kar najbolj besedilen, a je v osnovi vezan na Kodijevo infrastrukturo. To pomeni, da prikazuje tudi informacije o filmih, kot so vsebina, igralci (s fotografijami) in podobno. Najdene filme si lahko tudi shranimo v Kodijev imenik Priljubljeni, ne deluje pa neposredna povezava v Kodijevo krajevno zbirko podatkov. Avtor Exodusa se je za tak pristop odločil namenoma, ker je bilo z njegovim prejšnjim dodatkom na tem področju preveč zmede (uporabniki so Exodus enačili s Kodijem in nasprotno).

Je vredno?

Da, res – ali je vredno podajati se v to sivo cono (ki bo prej ali slej postala črna, o tem ne dvomimo!) in se igrati z napol »hekerskimi« dodatki? Če želite na televiziji res vedno imeti VSE, kar je mogoče dobiti na tem svetu, potem da. Potem boste potrpeli tudi občasne napake in nedelovanja.

O vsakem filmu zvemo veliko več, kot nam prikažejo naši stari »analogni« TV ponudniki.

Če ste manj zahtevni (ali imate moralnega mačka), pa lahko bržkone ostanete tudi pri popolnoma legalnih video storitvah (glej članek v prejšnjem Monitorju) ali, bognedaj, le pri TV programih, ki nam jih ponujajo naši (kabelski) operaterji.