Ko pingvini zapojejo
V Karlsruheju v Nemčiji je od 29. aprila do 2. maja 2004 v Centru za umetnost in medijsko tehnologijo (ZKM) potekala druga konferenca razvijalcev in uporabnikov odprtokodne zvočne in glasbene programske opreme predvsem za operacijski sistem Linux. Po uspehu lanskega shoda, ki je bil namenjen razvijalcem, so letos organizatorji shod razširili na štiridnevno konferenco s 35 predavanji in okrog 60 udeleženci z vsega sveta.
Razvijalci, ki sodelujejo pri istih projektih in komunicirajo samo po elektronskih kanalih, se lahko enkrat na leto srečajo in na krajših delavnicah in sejah prevetrijo nove zamisli in najdejo nove rešitve, za kar bi po elektronski poti potrebovali več časa.Uspehi lanskega shoda so gotovo vidni v prvi izdaji novega sistema gonilnikov za zvok ALSA, ki je bil sprejet v jedro Linuxa, različica 2.5 in pozneje 2.6. To je v svojem uvodnem govoru poudaril tudi Dave Philips, avtor knjige "The Book Of Linux Music & Sound" in skrbnik spletnih strani http://linux-sound.org/, ki pregledno ponujajo večino ponudbe programske opreme za izdelavo in obdelavo zvoka in glasbe v Linuxu. Omenil je še druge vidne dosežke: široko podporo sistemu za vstavljanje zvočnih učinkov LADSPA in profesionalnemu strežniku za izmenjavo zvočnih podatkov med programi JACK. Pozdravil je dostopnost večine programov širokemu krogu uporabnikov skozi večpredstavne distribucije Linuxa, kot sta AGNULA in PlanetCCRMA. Dodal je še, da razvijalci ne pripravljajo programov samo zase, temveč jih delajo za uporabnike. Nanje ne bi smeli pozabiti pri oblikovanju uporabniških vmesnikov in pisanju nujno potrebne in željno pričakovane uporabniške dokumentacije.
Paul Davis je predstavil sistem FST, s katerimi lahko uporabljamo vsadke za zvočne učinke in navidezna glasbila VST tudi v Linuxu.
Druga predavanja so se dotikala predvsem posameznih programskih paketov, dodatkov zanje, možnosti uporabe. Sklopi predavanj so se posvečali različnim sintezam in navideznim digitalnim glasbilom, uporabi Linuxa v studijskih okoljih in produkciji glasbe. Poleg demonstracij programov in tehnik sinteze zvoka med predavanji so bili v večernem delu pripravljeni koncerti in poslušanje skladb, izdelanih deloma ali samo z računalnikom in prosto dostopno programsko opremo. Skladbe so zastopale tako področje resne elektronske in elektroakustične glasbe kot tudi ambientalno in plesno elektronsko glasbo.
Med nastopajočimi v zabavnem programu je bil tudi Frank Barknecht z živim nastopom s programom Pure Data.
Na konferenci smo lahko videli in preizkusili MediaStation podjetja Lionstracs, ki je osebni računalnik, zapakiran v ohišje sintetizatorja, in odlično združuje funkcionalnost obeh. Podjetje Hartmann pa je predstavilo svoj sintetizator Nevron, ki uporablja spremenjeno aditivno sintezo zvokov in ponuja temu primerno široko paleto ekspresivnih možnosti z maličenjem zvokov. Seveda v obeh izdelkih teče Linux.
Zadnji dan se je končal z razpravo o zvoku v Linuxu, na kateri je bilo splošno prepričanje, da ima Linux dobro zasnovano podporo zvoku in da v marsičem prekaša konkurenco. Težave se kažejo pri sodelovanju z izdelovalci strojne opreme, ki razvijalcem gonilnikov ALSA ne omogočajo dostopa do tehnične dokumentacije, brez te pa je gonilnike težko ali celo nemogoče razvijati. Nekateri udeleženci so opozarjali na problem programskih patentov, ki lahko bistveno otežijo ali celo zavrejo razvoj odprtokodnih programov s tega področja, zato so dajali poseben pomen odprtim standardom in odprtim zapisom za večpredstavne datoteke.