Ko podatki kažejo pravo pot

Razvoj področja poslovnega obveščanja je eden najbolj dinamičnih v svetu poslovne programske opreme. Podjetja vseh velikosti se ne sprašujejo več, ali potrebujejo (še večji) dostop do analitike in poslovnega obveščanja, temveč jih zanima, katere so najboljše rešitve za njihovo vrsto poslovanja.

V zadnjem desetletju je poslovno obveščanje doživelo pravcato revolucijo. Podatki so eksplodirali in postali masovni. Vsi smo dobili dostop do oblaka. Tabele in preglednice so se umaknile naprednim vizualizacijam podatkov in interaktivnim nadzornim ploščam. Razvoj pa se niti približno ne ohlaja. Podjetja se ne sprašujejo več o tem, ali vizualizacije podatkov izboljšajo analize, ampak, kaj je najboljši način za predstavitev »podatkovnih zgodb«. Vzpon samopostrežne analitike je demokratiziral verigo podatkovnih produktov. Nenadoma napredna analitika ni več rezervirana zgolj za analitike, temveč sta tako analitika kot poslovno obveščanje namenjena čim širšemu krogu poslovnih uporabnikov – vsem, ki bi radi sprejemali na podatkih utemeljene poslovne odločitve.

In kaj pravijo tržni analitiki? 2019 bo leto upravljanja kakovosti podatkov in njihovega odkrivanja: čisti in varni podatki v kombinaciji s preprosto in z zmogljivo predstavitvijo so tisto, kar si podjetja najbolj želijo. Vsakoletna raziskava trendov s področja poslovnega obveščanja (BI), ki jo opravi organizacija Business Application Research Center (BARC), velja za najrelevantnejšo in najbolj temeljito za to področje. Letos je svoje ugotovitve podalo skoraj 2.700 strokovnjakov, ki se v največjih svetovnih podjetjih ukvarjajo s področjem BI.

Brez urejenih podatkov ni kakovostnih rezultatov

Ugotovitve so precej zgovorne. Rezultati kažejo, da podjetja bolj kot same (osnovne in napredne) funkcije rešitev za poslovno obveščanje skrbi, kako in s čim bodo te rešitve hranila (beri: zalagala s podatki). Podjetja tako vedno več časa in sredstev namenjajo zajemu, pripravi in shranjevanju podatkov, torej tistim prvinam, ki so skupne tudi analitičnim rešitvam. Še več, vse bolj postaja očitno, da poslovno obveščanje že postaja del večjega analitičnega sistema – kar dokazujejo tudi sami ponudniki, saj analitične rešitve iz leta v leto premorejo več BI-orodij in funkcionalnosti.

Podjetja si tako želijo čim bolj kakovostnih podatkov, zato uvajajo različne rešitve za njihovo pridobivanje, čiščenje in obdelavo. Ugotovila so namreč, da zgolj imeti veliko podatkov ni dovolj. Slaba kakovost vhodnih podatkov namreč lahko postreže z vrsto napak in nizko kakovostjo poročil, ki vodijo do slab(š)ih poslovnih odločitev. Izziv na tem področju ne manjka, že samo neskladje med (vedno bolj številnimi) viri in vrstami podatkov je dodalo nekaj več kompleksnosti v proces integracije podatkov, zato podjetja vedno bolj krepijo ekipe, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem kakovosti podatkov. Gartnerjevi analitiki so, denimo, izračunali, da velika podjetja slab(š)a kakovost podatkov v povprečju stane kar 15 milijonov dolarjev letno. Posledice slabe kakovosti podatkov so številne: od manjše natančnosti razumevanja strank do manjše sposobnosti sprejemanja pravilnih poslovnih odločitev.

Ljudje najraje še vedno gledamo

Strokovnjaki za poslovno obveščanje že zadnje desetletje poudarjajo nujnost krepitve udeležbe poslovnih uporabnikov. Ker ljudje že od nekdaj bolje »obdelujemo« vizualne podatke, se bo trend odkrivanja in vizualizacije podatkov nadaljeval tudi v prihodnje. Ta orodja postajajo nepogrešljivi del rešitev poslovnega obveščanja, saj poslovnim uporabnikom pomagajo odkrivati podatke in povezave med njimi, ter pri iskanju poslovne vrednosti. Nove vrste predstavitve podatkov in predvsem interaktivne rešitve odločevalcem v podjetjih pomagajo hitreje razumeti trende in ugotoviti morebitna odstopanja ali anomalije. Proizvajalci rešitev s področja BI si zato prizadevajo izdelati vse boljše predloge za odkrivanje podatkov in njihovo vizualizacijo, da so kos tudi masovnim in zelo raznolikim podatkom, ter pripravo uporabniških vmesnikov, ki bodo čim enostavnejši za uporabo in primerni za širši krog poslovnih uporabnikov – ti pa si želijo funkcij samopostrežništva in da čim hitreje najdejo odgovore na svoja vprašanja. Podjetja namreč želijo karseda skrajšati čas, potreben za sprejem (pravilnih) poslovnih odločitev.

Umetna inteligenca v vlogi podatkovne pomočnice

Podjetja starejša, tako rekoč pasivna poročil o stvareh, ki so se že zgodile, pospešeno zamenjujejo s t. i. proaktivno analitiko, ki odločevalcem prinaša nadzorne plošče s podatki v živo, zato ti lahko vidijo, kaj se v podjetju dogaja vsako sekundo. Vgrajeni algoritmi umetne inteligence, ki temeljijo na najsodobnejših nevronskih mrežah in zagotavljajo visoko stopnjo natančnosti pri odkrivanju nepravilnosti, pa jim sproti servirajo opozorila, če kateri od ključnih poslovnih kazalnikov močneje odstopa od predvidenih vrednosti. Tako se podjetje lahko hitreje odzove na morebiten nepričakovan dogodek (strojelom, logistične težave, težave s kadri ali pa nenaden velik skok v povpraševanju), še preden bi ta močneje prizadel poslovanje.

Med bolj zanimivimi poslovnimi praksami na področju poslovnega obveščanja je tudi dvoboj (ali troboj) različnih rešitev umetne inteligence. Ena predvidi prihodnje dogajanje, druga pa spokuša ugotoviti, ali je njegova uresničitev realistična. In obratno. S tem se tudi sistemi umetne inteligence učijo in izboljšujejo, obenem pa lahko podjetja preverijo še, kako se spreminjajo napovedi glede na kakovost in obseg podatkov, ki jih imajo te rešitve na voljo.

Zaton oblačnega BI

Če so še pred leti vsi ponudniki in tudi podjetja poudarjali pomen selitve poslovnega obveščanja v računalniški oblak, je ta zdaj precej nizko na seznamu prioritet. Množične selitve BI in analitike v računalniške oblake so se upočasnile, razloge pa gre iskati predvsem v tem, da z velikim obsegom podatkov in zato bremen, ki se obdelujejo, tudi oblačne storitve niso več poceni. Velika podjetja zato že vračajo analitiko in BI na lokacijo oziroma v lastne podatkovne centre, tudi z izgovorom večjega nadzora in strahu pred tem, da bi se v (javnem) oblaku do njih lahko dokopali nepridipravi ali konkurenca.