Ko se tiskanje ustavi

Kljub vse večji digitalizaciji poslovanja tiskalnike še vedno pogosto uporabljamo. Katera popravila so smiselna? Kaj lahko popravimo sami? Kakšni posegi so dopustni v času jamstva?

Pri domačem tiskalniku smo veliko tehničnih stvari prisiljeni narediti sami. Vendar so v navodilih za  rabo navadno opisana le najosnovnejša opravila, kot sta menjava barvne kartuše pri črnilnem tiskalniku ali tonerja pri laserskem tiskalniku. V težavah smo že, če v tiskalniku ostane košček zmečkanega lista, ki se je med izvlačenjem strgal. Tiskalnika s kopico tipal pač ni mogoče prepričati,  naj vzame nov list, če mu katero od njih sporoča, da je v njem še papir. Takrat imamo več možnosti: v internetu poiščemo nasvet, prosimo za pomoč prijatelja in tiskalnik popravimo sami ali pa tiskalnik odpeljemo na popravilo. Pri službenem tiskalniku nam bo lahko priskočil na pomoč tudi informatik …

Iskanje servisne knjige

Pri velikih tiskalnikih je okvar manj, saj so mehanizmi bolj dovršeni in prirejeni za množično rabo. Treba je le redno menjavati toner, čistiti posodo za odvečen prah …  Težave se navadno začno, ko se obrabi mehanizem za vleko papirja. Odstranjevanje zataknjenih listov je lahko pravi podvig celo za vašega informatika. V zmogljivejše tiskalnike je k sreči navadno vgrajen zmogljivejši krmilni računalnik z lastnim zaslonom, občutljivim za dotik. Zato lahko mesto okvare ali težave pokažejo tudi grafično. To je podobno, kot če bi nam pri enostavnem tiskalniku nekdo odprl knjigo z navodili natančno na tisti strani, kjer je opisano reševanje trenutnega problema … Kljub temu je treba za izvlačenje lista iz »velike zverine« precej več znanja in spretnosti …

Poiščimo navodila

Pred leti, ko so bili tudi namizni laserski tiskalniki vredni »celo plačo«, smo v spletu hitro našli množico nasvetov, kaj storiti ob tej ali oni okvari. Danes je večina praktičnih opravil pojasnjena v uporabniških navodilih. Popravilo mehanike ali elektronike na servisu je pogosto dražje od nakupa novega tiskalnika.

Če se popravila lotimo sami, morda kaj malega prihranimo, a so tudi rezervni deli dragi. Če smo originalna navodila izgubili ali založili, jih navadno lahko znova dobimo s spletnih strani izdelovalca ali s katerih od specializiranih spletnih dveri. Vendar je zadnja možnost slabša, saj slednji pogosto iščejo načine, kako z obupanimi uporabniki dobro zaslužiti.

Mnogi pričakujejo plačilo članarine ali pa zahtevajo namestitev kakega programa za podporo oglaševanju (angl. ad-ware). Morda si celo privoščijo, da nam prek spletnega brskalnika vsilijo kak oglaševalski program brez naše vednosti. Kljub temu ni nujno, da bomo našli iskana navodila. Številni portali objavljajo le povezave na druge spletne strani. S tem se resda izognejo težavam zaradi kršenja avtorskih pravic, nam pa nič ne pomagajo, če na primer osnovna stran izdelovalca ne deluje več ali jo izdelovalec tiskalnika preureja.

Zato se najbolj splača nadomestna navodila poiskati na spletnih straneh izdelovalca, kjer dobimo tudi zadnje različice gonilnikov in aplikacijske programske opreme.

V celoti razdrt tiskalnik HP 3500

Posodobitev programske opreme

Še posebej pri prehodu na novo različico operacijskega sistema ali pri vnovični namestitvi tega sistema moramo nadgraditi ali znova namestiti tudi programsko opremo za podporo delovanju tiskalnika. Slednja navadno obsega nekoliko zajetnejši gonilnik z uporabniškim grafičnim vmesnikom za izvedbo nastavitev tiskalnika in izbiro načina tiskanja, ki je dosegljiv iz pisarniških programskih paketov in z nadzorne plošče operacijskega sistema.

Zelo pomembno je, da pred prenosom nove različice gonilnika natančno preverimo, ali podpira naš tiskalnik, pa tudi različico operacijskega sistema, ki jo trenutno uporabljamo. Izdelovalci tiskalnikov za podobne izdelke zaradi lažjega posredovanja podpore navadno razvijejo pakete gonilnikov, ki so pogosto različni za različne operacijske sisteme.

Še posebej velja opozoriti na pakete, namenjene starejšim operacijskim sistemom, denimo Windows Visti. Ni nujno, da bo paket, ki je bil razvit za starejšo različico operacijskega sistema, zanesljivo deloval tudi v novejši. Pakete za starejše različice operacijskih sistemov nameščajmo le, če za našo različico ni na voljo posebej prilagojenih gonilnikov. Po drugi strani je bojazen, da bi v 64-bitni sistem namestili 32-bitni gonilnik, odveč, saj se navadno namestitev sploh ne bo začela izvajati. Tudi nasprotno ne gre.

Pomembneje je, da preverimo, ali paket namestitev vsebuje naš tiskalnik. Morda ni odveč tudi preveriti spremembe v uporabniškem vmesniku gonilnika, ki ga izdelovalci tiskalnikov pogosto spreminjajo. Nove izbire so navadno dobrodošle, a bodo imeli manj izkušeni uporabniki lahko prav zaradi drugačne razporeditve starih in novih nastavitev težave, da se bodo na nov grafični vmesnik navadili.

Če uporabljamo starejši tiskalnik, moramo upoštevati tudi nevarnost, da z novejšim gonilnikom ne bodo več podprte funkcionalnosti, ki jih novejši tiskalniki nimajo. Izdelovalci so prisiljeni nižati cene. Zato zmogljivejše starejše namizne tiskalnike pogosto uporabijo za osnovo novih cenenih modelov z malenkost okrnjeno funkcionalnostjo, a še vedno bistveno večjo, kot jo je imela stara serija cenenih modelov. Pred nameščanjem novega gonilnika se zato splača preveriti, ali imamo v datotečnem arhivu shranjeno prejšnjo različico.  

To še posebej velja, če je izdelovalec tiskalnikov prejšnjo različico gonilnika izdeloval za vsako vrsto tiskalnika posebej, zdaj pa za več tiskalnikov ponuja le enoten gonilnik. Enoten gonilnik za več vrst tiskalnikov je bolj problematičen od paketa gonilnikov, saj mora prek nastavitev podpirati veliko množico različnih tiskalnikov. Če imamo starejši tiskalnik, lahko skoraj gotovo pričakujemo, da bo njegov uporabniški vmesnik posodobljen, to pa bo manj veščim uporabnikom računalnikov lahko na začetku povzročalo težave.

Kdaj posodobiti gonilnik?

Predvsem takrat, ko imamo po posodobitvi operacijskega sistema s storitvenim paketom (angl. service pack) ali popravkom (angl. update) z njim težave, si želimo dodatnih funkcionalnosti (dodatnih nastavitev, ki v stari različici niso podprte, denimo tiskanje na obe strani z ročnim obračanjem listov),  imamo težave s stabilnostjo delovanja računalnika ali tiskalnika, ali moramo zaradi počasnega prenosa podatkov v tiskalnik (samo če je vzrok v gonilniku) dolgo čakati na začetek tiskanja. Nadgradnja gonilnika je smiselna tudi v primerih, ko bi stari gonilnik zaradi pomanjkljive zaščite povzročal morebitno varnostno tveganje za okužbo računalnika z nezaželeno programsko opremo in virusi, ali ob nadgradnji operacijskega sistema ali programske opreme za urejanje besedil.

Denimo, uporabniški vmesnik Microsoft Office 2013 je bistveno drugačen od uporabniškega vmesnika Microsoft Office 2010. Zato lahko pričakujemo, da bo imel novejši gonilnik grafični vmesnik bolj prilagojen novim pisarniškim paketom; to pa je lahko po drugi strani zelo moteče pri uporabi starih.

Laserski tiskalnik med popravilom. Na sliki je elektronika z motorjem, ki vrti zrcalo za usmerjanje laserskega žarka.

Nevarnosti prehoda na 64 bitov

Lastniki deset in več let starih tiskalnikov, ki želijo nadgraditi svoj računalnik s sodobnejšo različico operacijskega sistema, so pogosto v dvomih, ali izbrati 32-bitno ali 64-bitno različico. Nujno je, da najprej v spletu preverimo, ali je za naš tiskalnik na voljo gonilnik za točno tisti operacijski sistem, s katerim želimo računalnik nadgraditi. Če ne, si pogosto lahko pomagamo z gonilniki za nekoliko starejšo različico (npr. v 64-bitni Windows 8 namestimo gonilnike za 64-bitni Windows 7), a ni zagotovila, da bo namestitev potekala brez zapletov. Veliko je odvisno od zgradbe gonilnika in funkcionalnosti jedra operacijskega sistema, ki jih potrebuje za svoje delovanje. Preden se lotimo nadgradnje, se splača poiskati orodja, s katerimi preverimo združljivost starih gonilnikov z novim operacijskim sistemom. Taka orodja najdemo tudi na Microsoftovih spletnih straneh, če kot iskalni niz vpišemo »UpgradeAssistant«, lahko pa isti iskalni niz vpišemo tudi kar v katerega od spletnih iskalnikov (npr. Google).

Toda, pozor! Če nameravamo namesto nadgradnje izvesti novo namestitev operacijskega sistema, si moramo prej preskrbeti vse potrebne gonilnike. Lahko se sicer zanašamo na tiste, ki so že vgrajeni v operacijski sistem, a izdelovalci tiskalnikov na svojih spletnih straneh pogosto objavijo tudi posodobljene gonilnike. Če gonilnikov za nov operacijski sistem ni na voljo in tudi niso vgrajeni v novo različico operacijskega sistema, smo v težavah, ki bi se jim z nadgradnjo operacijskega sistema lahko izognili.

Na spletnih straneh izdelovalca moramo poiskati gonilnike za starejšo različico operacijskega sistema. Pri nameščanju slednjih nas ne sme presenetiti morebitno opozorilo, da gonilnik ni certificiran od izdelovalca operacijskega sistema (npr. Microsofta). S potrditvijo namestitve pristanemo na morebitne težave pri delovanju računalnika. Alternativa je le zamenjava tiskalnika.

Kaj pa večnamenske naprave? Naprave, ki v istem ohišju združujejo tiskalnik in skener ipd., imajo pogosto več gonilnikov, po enega za vsako funkcionalnost. Pogosto so priložene tudi aplikacije, ki omogočajo uporabo različnih osnovnih funkcionalnosti, denimo tipk na ohišju, delovanja kot fotokopirni stroj … Če namestitvenega paketa za več­funkcijsko napravo za izbrani operacijski sistem ni na voljo, lahko poskušamo po­iskati gonilnike za posamezne dele naprave. Večinoma z gonilniki za tiskalniški del ni toliko težav, saj je navadno »pobran« iz katerega od starejših modelov tiskalnikov, težje pa je s podporo skenerju. V vsakem primeru se lahko zgodi, da bo naprava pod novim operacijskim sistemom samo delno delovala ali pa ne bomo imeli na voljo dodatnih funkcionalnosti, denimo fotokopiranja z uporabo tipk na ohišju naprave.

Kaj moramo paziti med razdiranjem tiskalnika?

Pretežni del tiskalnika je mehanski. Pod plastičnim pokrovom je navadno kovinsko ogrodje. Vendar ni nujno, da moramo za pogled v notranjost odviti prav vse vijake, ki so dostopni neposredno z zunanje strani. Če nimamo servisnega priročnika, si lahko včasih pomagamo s posebnimi oznakami, s katerimi izdelovalec vidno označi vijake, ki jih moramo odviti, da ostranimo ohišje. Drugih vijakov ne smemo odvijati, saj lahko držijo katero od komponent v notranjosti tiskalnika, kot je transformator.

Postopek razstavljanja moramo tudi dokumentirati, razen če imamo kakovosten servisni priročnik. Pri tem se splača uporabiti digitalni fotoaparat. Na fotografiji se splača natančno označiti mesta, od koder  smo odvili določene vijake; še posebej, če ti niso enako dolgi. Tudi vijake, podložke in drugo mehanike se splača shranjevati v plastične vrečke, ki jih ustrezno označimo, da bomo znali tiskalnik spet sestaviti.

Pri odstranitvi ohišja moramo paziti tudi, da ne polomimo zatičev. Cenejši tiskalniki imajo navadno manj vijakov in kompleksnejši sistem plastičnih zatičev, ki jih moramo previdno odmakniti. Pogosto se splača uporabiti nekoliko širši izvijač, da manj poškodujemo ohišje.

Po odstranitvi ohišja se splača »drobovje tiskalnika« dobro pregledati. Če ne vemo natančnega mesta ali kode napake, pogosto pomaga že ostro oko, ki najde kak zataknjen košček papirja ali umazano tipalo. Tudi dober nos lahko izda pregoren električni element.

Velikokrat bi si lahko pomagali tudi z opazovanjem odprtega tiskalnika med delovanjem, saj bi tako v notranjosti prej opazili, kjer se papir zatakne, oziroma tiskalnik obstane. Vendar moramo biti pri tem previdni, še posebej, če vsebuje tiskalnik tudi visokonapetostne komponente oziroma omrežni napajalnik. Obenem moramo tudi vedeti, da ima lahko tiskalnik tudi tipala, s katerimi zaznava, da je njegovo ohišje odstranjeno in zato ne deluje. Ta tipala moramo med testiranjem onesposobiti ...

Kakorkoli, domačega popravila tiskalnika se raje ne lotevajmo, če nismo vešči popravil elektronskih naprav!

Popravilo strojne opreme

Smiselnost popravila je odvisna predvsem od cene novega tiskalnika z enako ali večjo funkcionalnostjo. Cenenih domačih tiskalnikov, ki jim je jamstvo že poteklo, se pogosto ne izplača popravljati, če bi bilo popravilo dražje od nekaj deset evrov. Pri večjih tiskalnikih ali večfunkcijskih napravah so popravila elektronike in mehanike še vedno cenovno upravičena.

Najboljše informacije najdemo v servisnih knjigah, kjer so navadno opisani tudi postopki za razna popravila. Opisan je tudi način pravilnega razstavljanja in sestavljanja naprave in seznam rezervnih delov, ki jih lahko naročimo v servisni trgovini ali pri pooblaščenem servisu. Vendar nekateri izdelovalci omogočajo nakup rezervnih delov le pooblaščenim servisom. V takih primerih smo odvisni predvsem od dobre volje serviserja.

Brizgalni tiskalnik med popravilom. Na sliki vidimo tudi upogljiva tiskana vezja.

A ni nujno, da bo servisna knjiga ustrezna za ekonomsko upravičeno popravilo. Popravilo mehanike je navadno samoumevno, če imamo načrt razdiranja in opis zamenjave posameznih delov. Če je izdelovalec predvidel le menjavo posameznih modulov naprave, ne pa tudi njihovega popravila, se bomo morali pri morebitnem popravilu posameznega modula zanesti na izkušenega elektrotehnika.

Kako do servisne knjige?

Servisnih navodil je za tiskalnike v spletu sorazmerno malo. Čeprav so pred leti nastale odlične spletne strani s prekopiranimi servisnimi knjigami, z električnimi načrti njihovih modulov vred, so se mnogi izdelovalci temu uprli, saj ne želijo, da bi naprave popravljali nepooblaščeni serviserji ali da bi elektrotehnični in računalniški znalci neposredno posegali vanje. Mnogi servisne knjige varujejo tudi kot poslovno skrivnost, da bi drugim izdelovalcem preprečili kopiranje njihovih tehničnih rešitev. Zato je zares uporabnih servisnih knjig za nove naprave zelo malo. Servisno knjigo lahko sicer poiščemo tudi s spletnim iskalnikom.

Mi smo iskali in našli servisni priročnik za družino domačih tiskalnikov HP Laser Jet P1000, ko smo v Google preprosto vpisali iskani niz: »HP LJ P1006 service manual«. Priročnik omogoča domačemu mehaniku z nekaj malega znanja elektrotehnike in dovolj izkušnjami, da sam v celoti razstavi in sestavi tiskalnik in zamenja poljuben rezervni del. A električnih načrtov modulov ni, saj tudi ni predvideno, da bi jih popravljali. Vsak modul je celota in izdelovalec zahteva, da ga ob okvari tudi v celoti zamenjamo.

V priročniku so natančno opisani tudi postopki testiranja delovanja, saj tiskalnik  večino napak sporoči že sam prek svetlečih diod in piskalnika. V servisnem priročniku nato poiščemo napako in del, ki ga je treba zamenjati. Rezervnega dela ni težko naročiti, saj moramo servisni trgovini ali pooblaščenemu servisu sporočiti le njegovo kodo, ki jo najdemo v servisnem priročniku.

Menjava pokvarjenega dela je bolj stvar mehanike kot elektronike. Pomembno je predvsem, da tiskalnik sestavimo nazaj v nasprotnem vrstnem redu, kot smo ga razstavljali. Pri tem so v veliko pomoč slikovno gradivo in sheme za sestavljanje in razstavljanje.

Menjava tonerjev pri barvnem laserskem tiskalniku HP Color Laser Jet 2600

Popravilo elektronike: elektromehanika

Popravilo elektronskih modulov je mogoče, če se popravila lotimo premišljeno in z veliko izkušnjami. Cenovno se popravilo domačega računalnika na servisu pogosto ne izplača, če pa se ga lotimo sami, moramo biti pripravljeni žrtvovati precej prostega časa …

Najprej je dobro preveriti delovanje elektromehanskih komponent, ki imajo zaradi premikanja notranjih delov navadno najkrajšo življenjsko dobo.

Preizkus elektromehanskih komponent je sorazmerno enostaven, saj lahko, denimo, pri mikrostikalu že s preprosto meritvijo upornosti preverimo, ali ob pritisku naredi kontakt. Če uničeno ali poškodovano mikrostikalo nadomestimo z novim, bo tiskalnik spet normalno deloval. Mikrostikala niso nujno uporabljena samo za tipke na ohišju tiskalnika, lahko so tudi tipala, s katerimi tiskalnik preverja zatikanje papirja v svojem mehanizmu.

Je pa res, da imajo nekateri tiskalniki namesto mikrostikal membranske tipke ali membransko tipkovnico, ki delujejo na podlagi kapacitivnosti. Te najlaže preverimo med delovanjem tiskalnika. Če se tiskalnik odzove na pritisk tipke, le če jo močno pritisnemo pod določenim kotom, je tipko oziroma tipkovnico skoraj gotovo treba zamenjati.

Za spremljanje toka papirja imajo novejši tiskalniki lahko tudi elektronska svetlobna tipala (npr. na podlagi fototranzistorjev), delujejo po načelu prekinitve svetlobnega toka, ki ga povzroči list, ko potuje med valjčki. Pri svetlobnih tipalih se splača preveriti predvsem prisotnost umazanije, ki preveč razprši ali v celoti prekine svetlobni tok. Infrardeče tipalo je navadno sestavljeno iz infrardeče oddajne diode in infrardečega fototranzistorja. Očistiti moramo oba.

Dokaj enostavno je preveriti tudi konektorje, ki povezujejo elektroniko v tiskalniku. Verjetnost, da bi se med delovanjem odklopili ali pokvarili, je sicer majhna, kljub temu pa lahko slab kontakt po daljšem času zaradi prahu postane slabo prevoden ali neprevoden. Še posebej velja izpostaviti konektorje, s katerimi so povezane komponente tiskalnika, ki se med njegovim delovanjem premikajo  ali porabljajo največ energije. Denimo, pri brizgalnem tiskalniku so najbolj izpostavljeni: glava s kartušami, motor za premikanje glave ter motor za vstavljanje in vleko papirja.

Zaradi neprestanega premikanja se lahko pokvari tudi kabel, s katerim je glava povezana s krmilnim modulom. Zamenjava običajnih kablov navadno ni zahtevna, če imamo na razpolago izviren rezervni del. Če ne, se lahko z ustreznim orodjem izdelave kabla lotimo tudi sami. Izkušen elektrotehnik zna tudi improvizirati in kabel tudi popraviti.

Pisalna glave je lahko povezana tudi z upogljivimi tiskanimi vezji na poliamidni osnovi, ki delujejo kot trakasti kabli. Za njihov odklop in priklop pogosto potrebujemo posebno orodje, pa tudi popraviti jih skoraj ni mogoče. Ob morebitni poškodbi ali pretrganju je prav zaradi zahteve po neokrnjeni gibljivosti navadno edina možnost zamenjava z novimi.

Pregled zobniškega prenosa

Popravilo elektronike: elektronske komponente

Popravilo preostale elektronike je lahko brez podrobnega električnega načrta dokaj zapleteno. Najprej se splača preveriti močnostne elemente, kot so močnostne diode, močnostni tranzistorji, tiristorji, integrirani krmilniki motorjev itn. Verjetnost za odpoved delovanja je največja pri elementih, ki se najbolj grejejo, kar lahko hitro opazimo tudi po tem, da potrebujejo hladilna rebra ali pa so celo priviti na kovinsko ohišje. Žal okvara močnostnega elementa navadno potegne za sabo tudi okvaro krmilne elektronike, ki je danes večinoma izdelana v tehniki SMD (surface mounted device, slov. površinsko nameščena naprava).

Zamenjava komponent SMD z vse več nožicami je brez posebnih orodij za domačega elektrotehnika pogosto prezahtevna. Pri odstranjevanju pokvarjenih čipov SMD z veliko nožicami si lahko pomagamo z nožkom alfa, tako da čipu najprej odrežemo nožice in jih nato iz tiskanega vezja pospravimo s spajkalnikom. Vendar je velika nevarnost, da bomo pri tem poškodovali tiskano vezje, ki ga brez električnega načrta ne bomo mogli popraviti; še posebej, če je več kot dvoplastno. Prav tako lahko tiskano vezje poškodujemo, če kak kontakt predolgo segrevamo …

Popravilo elektronike se splača le, če natančno vemo, kaj je narobe, in znamo in zmoremo izvesti popravilo. Pretirana improvizacija navadno vodi v neuspeh, saj lahko med popravilom tiskalnik dodatno poškodujemo. Četudi bo popravilo na videz uspešno, morda ne bo več dolgo deloval.

Tiskalnik med menjavo enega od elektronskih modulov

Bomo v prihodnje še popravljali tiskalnike?

Miniaturizacija elektronskih komponent nezadržno prodira tudi v svet tiskalnikov. Njihova ohišja so vedno manjša in v njih je vse manj elektronike, ki jo je vedno težje popraviti. Elektronskih modulov je zato vedno manj. Enostavnejši tiskalniki imajo že zdaj večino elektronskih komponent na enem samem tiskanem vezju, kar omogoča nižanje proizvodnih stroškov. Elektronske komponente, ki so bile pri starejših modelih ločene, so pri novejših združene v enem čipu.

Upogljivo tiskano vezje, ki nadomešča kabel

Združevanje komponent pomeni, da je možnosti za različna popravila elektronike vse manj. Zato se bomo v prihodnosti verjetno bolj osredotočali na popravila mehanike. Vendar novi materiali z večjo vzdržljivostjo omogočajo veliko poenostavitev in zmanjševanje števila mehanskih komponent. Tako se počasi približujemo točki, ko pri enostavnih tiskalnikih skoraj ne bo več možnosti za popravilo …