Ko spletno brskanje ni dovolj
Kljub navalu tablic in pametnih telefonov so prenosniki za veliko večino uporabnikov glavni vlečni konji v digitalnem svetu. V večjih podjetjih sicer kraljujejo namizni računalniki, katerih največja prednost je glede na prenosnike daljša življenjska doba. To izhaja predvsem iz njihove modularnosti, zaradi katere je popravilo oziroma menjava posameznih komponent bistveno enostavnejša. Obenem lahko računalnik z leti počasi tudi nadgrajujemo (dodamo pomnilnik, hitrejši pogon itd.).
Seveda se tudi v podjetjih najde kup prenosnikov, sploh tam, kjer morajo biti uporabniki kdaj tudi mobilni. Še bolj to velja za domače uporabnike – v zadnjih letih velika večina vprašanj, ki nam jih zastavijo uporabniki, zadeva prenosnike, redko kdo nas še sprašuje po stacionarnih računalnikih ali delih zanje.
Tudi razvoj je pri prenosnikih še kako navzoč. Na eni strani imamo počasen, a vztrajen razvoj delov, predvsem procesorjev in veznih naborov zanje. Ta tempo je počasnejši kot pred leti, oziroma so razlike med posameznimi generacijami manjše kakor nekdaj. Z vsako generacijo postajajo procesorji še varčnejši, torej porabijo manj energije za enako hitrost. Danes imajo le najcenejši procesorji dve jedri, že majhen korak navzgor ponudi štiri jedra in dovolj visoke hitrosti, da je večina uporabnikov zadovoljna.
Največji korak pri osebnih računalnikih v zadnjih letih predstavljajo pogoni SSD. Te priporočamo vsem, tako v namiznih, še bolj pa v prenosnih računalnikih. Največja prednost teh pogonov je v občutno višji hitrosti delovanja, predvsem pri zagonu operacijskega sistema in programov. Za prenosnike je velika prednost tudi nižja poraba energije, zato se manj segrevajo in praktično niso občutljivi za tresljaje. Z vgradnjo oziroma preklopom na SSD lahko občutno poživimo tudi starejši računalnik, opozorimo le na to, da je podpora v Windows XP za te pogone razmeroma slaba, zato priporočamo uporabo vsaj Windows 7. Za uporabnike z jabolčne strani je to nemara manj zanimivo, saj so vsi njihovi novejši prenosniki že v osnovi opremljeni s temi pogoni.
Obenem so tudi operacijski sistemi malenkost hitrejši, vsaj pri Microsoftu si prizadevajo za to, da bi njihov Windows, trenutno 8.1, kmalu pa 10, dobro deloval tudi v strojno manj zmogljivi opremi. Torej so prenosniki iz zadnjih nekaj let vsi dovolj hitri, da brez težav poganjajo tudi najnovejše različice operacijskih sistemov.
Pregledali smo prenosnike, ki so na voljo na našem trgu, in izbrali tri modele, ki jih z veseljem priporočimo. Pri tem naj poudarimo, da je vsak prenosnik naprodaj v različnih sestavah, ki seveda vplivajo tudi na ceno prenosnika. Se pa specifikacije spreminjajo razmeroma malo znotraj cenovnega segmenta – morda dobimo malenkost hitrejši procesor ali malo slabšo grafično kartico, v praksi so te razlike načeloma manjše, kot je videti na papirju. Večja razlika bo prehod za kak cenovni in zmogljivostni razred više.
HP ProBook 455 A10-5750M
Prodaja: www.comshop.si.
Cena: 570 EUR.
✓ Cena, zmogljivost grafike, vmesniki, kakovost ohišja glede na ceno.
✗ Ločljivost zaslona, ni enostavne možnosti menjave pogona.
Najboljši cenejši prenosnik
HPjev ProBook 455 A10-5750M smo preizkusili pred kratkim, gre za nižjo serijo računalnikov, namenjeno predvsem domačim uporabnikom oziroma tistim, ki jim je cena eden izmed pomembnejših dejavnikov. Serija ProBook ponuja računalnike, ki po ugodni ceni ponujajo kakovostno izdelavo in zanesljivost ter zadovoljivo strojno opremo – to velja tudi za ta model.
Ohišje je resda plastično, a je izdelava dovolj dobra, da tudi med prenašanjem ne opazimo zvijanja. Za to so bržkone zaslužne tudi dodatne aluminijaste ojačitve v ohišju. Prenosnik je značilen 15-palčni model. Gre za enega izmed kompaktnejših modelov v tem velikostnem razredu, čeprav so razlike razmeroma majhne.
Zaslon ponuja tipično ločljivost za cenejše modele, to je 1366 × 768. Je pa matiran, kar je pohvalno. Tipkovnica je dobra, dovolj trdo vpeta, brez udiranja, tipke ponujajo dovolj hoda. Ima ločeno številčnico in visoko tipko Enter, v desnem vogalu sta tudi samostojni tipki za vklop brezžičnega vmesnika in za utišanje zvočnikov. Ti se zelo dobro obnesejo.
Za strojno opremo so se pri testnem modelu obrnili na AMD. Seveda so na voljo tudi sestave z Intelovimi procesorji. Vgrajeni AMD A10 je po zmogljivostih nekje med zmogljivejšimi Intelovimi procesorji i3 in vstopnimi i5, v osnovi deluje pri 2,5 GHz, po potrebi skoči na 3,5 GHz. Prijetno smo bili presenečeni nad količino pomnilnika, tega je 8 GB, tudi disk je razmeroma velik, 1 TB. Drugače bi raje videli disk SSD, a bi to prenosniku takoj zvišalo ceno za slabo tretjino.
Zanimiva je grafična rešitev. Ta združuje dve grafični kartici, ki lahko delata ali po ena naenkrat ali obe hkrati. Gre za AMDjevo tehnologijo AMD Dual Graphics, ki jo upravlja programska oprema, katere delovanje lahko prek t. i. Vision Control Center tudi ročno prilagodimo. Osnovna grafična kartica je Radeon 8650G, zmogljivejša pa Radeon HD 8750M. Ta je samostojna in ima 2 GB lastnega pomnilnika. Kartici lahko delujeta izmenično, torej vsaka prikaže vsak drug prizor. Podpora temu sistemu se resda razlikuje od igre do igre, tako da bo za najboljše delovanje treba nekaj vaje v omenjenem nadzornem programu.
Prenosnik je tudi solidno opremljen z vmesniki, od štirih vmesnikov USB (dva po standardu USB 3.0) pa do HDMI in VGA. Morda je škoda, da brezžični omrežni vmesnik WiFi ne podpira najnovejšega standarda 802.11 ac. Kljub temu gre za odličen, dobro zaokrožen prenosnik po zelo solidni ceni.
Apple MacBook Air
Prodaja: www.epl.si, www.istyle.si.
Cena: 1027 EUR (13 palcev), 920 EUR (11 palcev).
✓ Mere in teža, kakovost izdelave, zdržljivost akumulatorja, odzivnost.
✗ Cena, razmeroma malo vmesnikov.
Najboljši tanki prenosnik
Tisti, ki posegajo razred više na cenovni lestvici in so torej za prenosnik pripravljeni odšteti osemsto evrov in več, največkrat želijo res tanek in lahek model. Tak, ki omogoča udobno delo na poti, kjerkoli že to je.
Tu je izbira vedno večja, vsi izdelovalci imajo kar nekaj takih modelov. Veliko je tudi hibridnih računalnikov, torej takih, ki se lahko iz prenosnika prelevijo v tablico. Na naših preizkusih pri tem še nismo našli modela, ki bi bil obenem dober prenosnik in dobra tablica – večina jih vleče bodisi v eno, bodisi v drugo smer.
Pri lahkih prenosnikih je v vrhu že dolgo prenosnik, ki je vse skupaj pravzaprav potisnil v množične vode – Applov MacBook Air. Res se najdejo lažji, cenejši, hitrejši in še kaj tretjega, a je Applov primer odlična zmes vseh lastnosti. Je izredno tanek in lahek, kakovost izdelave je odlična, je dovolj hiter za večino potreb, obenem pa niti ni predrag.
Za resno prenosljivost je boljša izbira 11-palčni model, ki tehta dober kilogram. Uporablja Intelov dvojedrni, štirinitni procesor i5, 4 GB pomnilnika ter 128 GB velik disk SSD. Večji, trinajstpalčni model ima enako strojno opremo, le večji zaslon in režo za kartico SD, ki je manjši model nima. Oba uporabljata Intelovo integrirano grafično rešitev.
Oba računalnika imata odlično vzdržljiv akumulator. Manjši zdrži okoli devet ur aktivne rabe, večji še dve uri več. Seveda je velik del tega tudi operacijski sistem MacOS, konkretno OS X 10.10 »Yosemite«. Prenosnika sta z njim izredno odzivna, tako med vsakdanjo rabo kot pri zbujanju iz spanja, kjer sta resnično hitro pripravljena za delo (tudi priklopa na brezžično omrežje praktično ne čakamo).
Pri izbiri Applovega računalnika je ravno operacijski sistem največja ovira, sploh za tiste, ki so v sistemih Windows že vešči oziroma domači. V zadnjih letih je prehod vse lažji, predvsem po zaslugi vedno bolj prisotnih spletnih (oblačnih) aplikacij, kjer potrebujemo predvsem spletni brskalnik. Velika dva, Chrome in Firefox, brez težav delujeta tudi na MacOS. Zanj je sicer na voljo tudi kup drugih programov, ki smo jih vajeni iz Windows – od Microsoftovega Office in brezplačne alternative LibreOffice pa do Adobovih programov, VLC za predvajanje večpredstavnih datotek, najde se praktično vse. V zadnjih letih je tudi vedno več iger, ki so prirejene tudi Applovim računalnikom – čeprav se ta dva prenosnika pri igrah ne obneseta najbolje.
Kakorkoli, če želite tanek prenosnik in vas ni strah česa novega, je MacBook Air v obeh velikostih odlična izbira. Tisti, ki pri tem koraku še oklevajo, pa si lahko vzporedno, torej ob MacOSu, namestijo tudi Windows.
Lenovo Thinkpad X1 Carbon
Prodaja: www.alterna.si, www.diss.si, www.micropis.si.
Cena: 2380 EUR
✓ Mere in teža, ločljivost zaslona, kakovost izdelave, vzdržljivost akumulatorja.
✗ Cena.
Najboljši poslovni prenosnik
Zadnji je na vrsti še prenosnik za poslovne uporabnike. Tisti, ki se jim zdi cena manj pomembna, potrebujejo zanesljiv, hiter prenosnik, za katerega ne bodo potrebovali šerpe, da bi jim ga prenašal. Takih prenosnikov je kar nekaj, praktično vsako podjetje ponuja kakega, najlaže pa priporočamo Lenovov model ThinkPad X1 Carbon. Gre že za tretjo in po našem mnenju najboljšo inačico tega prenosnika.
Najpomembnejše je ohišje, ki je res zelo kakovostno in trpežno. Zaslon lahko odpremo do 180 stopinj, torej ga položimo povsem ravno na mizo. Ohišje je črno, povsem pravokotno, v rabi so tako karbonska vlakna kot zlitina magnezija in aluminija. Všeč bo predvsem računalnikarjem, navadnim uporabnikom pa bo morda videti dolgočasno, sploh v primerjavi s kakimi srebrnimi oziroma barvitimi napravami.
Zaslon je odličen, meri 14 palcev, okoli njega je presenetljivo malo roba. Ločljivost je odlična, 2560 × 1440, zaradi matirane prevleke je zelo malo odbojev, v rabi je matrika IPS z odličnim vidnim kotom. Na voljo so tudi različice z zaslonom, občutljivim za dotik. Zelo dobra je tudi tipkovnica, po našem mnenju najboljša med tankimi, lahkimi prenosniki. Ponuja dobro oblikovane tipke, dovolj hoda in zelo dober povratni odziv. Obenem so tudi odpravili nesmisle pri prejšnjem modelu, denimo združitev tipk Backspace in Delete ter postavitev Home in End tam, kjer sicer leži Caps Lock.
Preizkušeni model je uporabljal Intelov procesor i7, katerega takt je 2,4 GHz, ob njem je na voljo 8 GB pomnilnika (tega sami ne moremo dodati). Seveda je v rabi pogon SSD, konkretno je velik 256 GB. Na preizkusih se prenosnik odlično obnese, pri vsakdanji rabi gre za izredno hitro napravo, pri kateri bo težko najti uporabnika, ki ne bo zadovoljen s hitrostjo delovanja. Kljub zmogljivosti gre tudi za zelo varčno kombinacijo, saj je prenosnik ob pomoči osemceličnega akumulatorja zdržal dobrih devet ur brez polnjenja.
Novi X1 Carbon je v tem trenutku eden najboljših, če ne celo najboljši prenosnik, kar smo jih pri Monitorju preizkusili. Njegova edina resna hiba je visoka cena – a drugače, žal, ne gre.