Ko spregovorijo podatki

Poslovni svet se pospešeno zateka k rešitvam za pametnejše upravljanje podatkov. Je poslovno obveščanje tista prava?

Poslovna inteligenca oziroma poslovno obveščanje, ki se skriva za kratico BI (angl. business intelligence), je izraz za označevanje aplikacij in tehnologij, ki jih podjetja uporabljajo pri zbiranju, analizi in predstavitvi poslovnih informacij.

BI-orodja in rešitve so za poslovni svet vse pomembnejši, saj se v njem količine podatkov, ki jih velja osmisliti, hitro povečujejo. Zgolj za predstavo (ali pa tudi ne) – količina shranjenih podatkov na svetu je že presegla 40 bilijonov gigabajtov. Dobiti vpogled vanje in jih predstaviti v odločevalcem razumljivi obliki je zato vedno večji izziv.

Dobra novica je, da raba orodij za poslovno obveščanje narašča, zgolj v zadnjem letu dni je z 21 odstotkov podjetij poskočila na 26 odstotkov, ta delež pa naj bi se letos še povečal. Malce nepričakovan statistični podatek pa ugotavlja, da se že več kot 46 odstotkov malih podjetij v ZDA pri načrtovanju svojih strategij in ciljev zanaša na orodja poslovne inteligence. Sicer pa orodja BI v podjetjih vseh velikosti najpogosteje uporabljajo vodstvo, finančni oddelek in področje operative.

Zakaj je BI pomemben?

Eno je jasno: podatki so postali zelo pomembni v svetu sodobnih podjetij, e-trgovin, digitalnih platform … Imajo ključno vlogo v procesih odločanja tudi v skoraj vseh drugih panogah. Medtem ko se količina digitalnih informacij v svetu povečuje, številna podjetja iščejo orodja, ki lahko te informacije učinkovito obdelajo, analizirajo in predstavijo zaposlenim.

Na žalost se mnoga podjetja spopadajo z izzivi pravilnega ravnanja s podatki, saj jih preprosto ne obvladujejo (več). Ta težava je še toliko očitnejša pri hitro rastočih podjetjih, ki jim lahko podatki hitro uidejo izpod nadzora. Oglejmo si, kje vse je uporabno poslovno obveščanje.

Zanašanje na napovedno poslovno analitiko

Običajna praksa podjetij je, da predvidijo, v katero smer bo šlo njihovo poslovanje, zato veliko vlagajo v analitična orodja, ki lahko prikažejo pričakovane rezultate poslovnih strategij in načrtov. Ker pa se količina povezanih podatkov še naprej širi, je postalo bolj zapleteno analizirati uspešnost poslovanja z zastarelimi orodji.

Kar četrtina uporabnikov BI-rešitev si želi njihove večje prilagodljivosti in še boljšega pregleda poslovnih podatkov. Pa tudi samopostrežništva.

Tudi orodja za poslovno obveščanje niso imuna na tehnologije s področja umetne inteligence, nasprotno, prav te jim omogočajo, da se precej uspešno podajajo še na področje napovednih analiz z upoštevanjem večjega števila (tudi nepovezanih) spremenljivk. Podjetja jih lahko vprežejo z namenom boljšega razumevanja potreb kupcev ali pa za izboljšanje svojih dobavnih verig.

Poslovno obveščanje in samopostrežništvo

V preteklosti so orodja BI za svoje podatkovne temelje uporabljala shrambe podatkov v centralnih podatkovnih skladiščih. Ker pa se podjetja hitro širijo in zaposleni potrebujejo dostop do velike količine podatkov v kratkem (beri: kar najkrajšem) času, se je zanesljivost informacij, ki temeljijo na teh, za nekatere panoge že starih, podatkih, zmanjšala.

Tako ponudniki rešitev BI kot podjetja pozornost preusmerjajo na t. i. samopostrežno poslovno inteligenco, ki poslovnim uporabnikom zagotavlja večjo prilagodljivost in neodvisnost. Ti si lahko »naklikajo« BI-orodja in njihove funkcionalnosti po zaslugi modularne sestave in dejstva, da so na voljo kot storitev iz računalniškega oblaka, ter tako relativno hitro in enostavno dobijo BI-rešitev po meri. Raziskava podjetja ClicData je ugotovila, da si kar četrtina uporabnikov BI-rešitev želi njihove večje prilagodljivosti in še boljšega pregleda poslovnih podatkov.

Hiper avtomatizacija in vdelana analitika

Hiper avtomatizacija, bolj znana kot avtomatizacija podatkov, je zadnja leta v središču pozornosti. Analitiki napovedujejo, da bo letos v poslovnih okoljih že več kot 40 odstotkov nalog, povezanih z upravljanjem podatkov, avtomatiziranih.

Raznolikost razpoložljivih virov podatkov se je eksponentno povečala, vendar je sposobnost podjetij, da konsolidirajo in analizirajo vse pridobljene podatke, v mnogih primerih še vedno omejena. Prav avtomatizacija (obdelave) podatkov v orodjih za poslovno obveščanje pa naj bi nadomestila starejše tehnike ter poskrbela za uspešno obvladovanje in obdelavo večjih količin podatkov.

Raziskava podjetja Allied Market je ugotovila, da bodo orodja BI v prihodnjih letih deležna funkcionalne nadgradnje, pridobila bodo t. i. vdelano analitiko, ki bo zaposlenim omogočala, da »prikazane podatke in informacije tudi kaj vprašajo«. Prav mogoče je tudi, da se bodo razvijalci poslovne programske opreme odločili za dvosmerno rešitev, torej da bodo prek programabilnih vtičnikov omogočili različnim poslovnim in predvsem analitičnim aplikacijam, da pridobijo funkcionalnost poslovnega obveščanja. To bi povečalo hitrost analize podatkov in podjetjem pomagalo hitreje sprejemati odločitve. Povezana ali združena analitika in poslovno obveščanje bi tako odpravila potrebo zaposlenih po prehodu z enega orodja na drugo.

Da utegne biti ta razvojni korak še kako donosen za proizvajalce orodij BI, kaže napoved podjetja ClicData, ki ocenjuje, da bodo prodajalci orodij BI letos prodali za 33 milijard ameriških dolarjev tovrstne programske opreme, leta 2023 pa naj bi prodaja dosegla 60 milijard dolarjev.

Razširjena človeška inteligenca

Ljudje programski opremi vse bolj prepuščamo možnost, da zbira in analizira (vse) podatke, toda algoritmi še vedno ne znajo razmišljati tako kot ljudje. Pogosto jim zmanjka kontekst, ki je v svetu ničel in enic precej manj očiten kot v medčloveški interakciji. A tehnologija se ne da, razvijalci orodij za poslovno obveščanje so si zadali zahtevno nalogo, ki pa lahko vodi do naslednje stopničke: razširjene človeške inteligence. Z integracijo človeške inteligence – vlogi poslovnih uporabnikov bosta predvsem zagotavljanje konteksta in usmerjanje umetne inteligence – se odpira pot avtomatizaciji poslovnega odločanja, ki temelji na strojnem učenju.

Ljudje programski opremi vse bolj prepuščamo možnost, da zbira in analizira (vse) podatke.

Brez skrbi, povpraševanje po podatkovnih znanstvenikih še dolgo ne bo zamrlo. Podjetja namreč potrebujejo strokovnjake, ki obvladajo nova orodja za upravljanje podatkov. Specialisti so tisti, ki jih razvijajo in z njimi dosegajo konkurenčno prednost, čeprav je cilj ponudnikov ta, da bi tudi zaposleni z minimalnim znanjem računalništva ne imeli težav z izvajanjem različnih poizvedb med podatki. Tako bi namreč lahko podjetjem prodali precej več licenc, ta pa bi jih z veseljem plačala, saj bi zmogljiva orodja BI opolnomočila zaposlene.

Mobilni BI

Podatkovni znanstveniki si ne prizadevajo samo za to, da bi orodja BI postala učinkovitejšaa in zanesljivejša, ampak tudi dostopnejša – dobesedno. Dostop do nadzornih plošč in vpogledov na daljavo ali z mobilne naprave ni več velika umetnost, saj tudi mobilna omrežja omogočajo širokopasovne povezave, torej lahko prek njih kjerkoli dostopamo do podatkov v storitvah BI v podatkovnih centrih. Mobilni BI bo najbolj opolnomočil zaposlene »na terenu«, vodstveni kadri pa so mobilni BI že zdavnaj posvojili (uporablja ga kar 92 odstotkov anketirancev z nazivom direktor »nečesa« v raziskavi podjetja ClicData). S tem, ko jim tehnologija omogoča, da vzpostavijo stik s podatki v realnem času, tudi funkcije, kot so opozorila in obvestila, vezana na podatke, izboljšajo notranjo komunikacijo in poslovanje podjetij.

BI-orodja in obdelava govora

Kaj pa, če bi se z orodji BI preprosto pogovarjali? Čemu bi vanje pisali ukaze ali poizvedbe? Tehnologija obdelave naravnega jezika (NLP), ki računalniško programsko opremo uči, kako natančno prevesti jezik v obliko, ki si jo lahko ljudje razlagajo, prav tako napreduje z bliskovito hitrostjo. Tako se lahko z nekaterimi programi že pogovarjamo – seveda v katerem izmed največjih svetovnih jezikov.

Poenostavljeno povedano, gre za področje poslovnega obveščanja in analitike specializiran ter prilagojen algoritem digitalnega pomočnika, ki izrablja strojno prevajanje in učenje za komunikacijo z uporabnikom. A tudi tu je še vedno največji izziv kontekst. A bržkone ni več daleč dan, ko nas bo na delovnem mestu računalnik razumel in nam odgovarjal na vprašanja – kot vsevedni sodelavec. Vprašanje je le, ali mu bomo dovolili, da namesto nas sprejema tudi odločitve.