Ko telo odpove

Človeško telo je, vsaj dokler pravilno deluje, odlična naprava. Ne deluje pa vedno pravilno – nekateri imajo z njim težave od rojstva, drugi jih pridobimo z leti.

Pri reševanju najrazličnejših zdravstvenih težav nam vedno bolj pomaga tehnologija. S tem ne mislimo samo na drage medicinske pripomočke. Vedno bolj nam v vsakdanjem življenju pomagajo tudi zelo enostavne (in ne predrage) rešitve, povezane z zmogljivimi računalniki, ki jih imamo vedno pri sebi. Na mobilne telefone mislimo, seveda. Saj veste: »Za vsak (vstavi problem) obstaja program.« Kadar telefon ne zadošča, pa uporabimo osebni računalnik.

Enostavni uporabniški vmesnik programa Petralex Hearing Aid

Ogledali smo si kar nekaj različnih področij rabe, od takih, ki prizadenejo večino človeštva, do tistih, ki jih na srečo večina med nami ne pozna iz osebne izkušnje. Še več pa smo izpustili. Niso nas zanimali bralniki besedila na zaslonu, povečevalniki slike, razpoznavalniki besedila (OCR), avdio knjige, sistemi za narekovanje … Vse to so področja, kjer nam računalniki pomagajo že leta. Osredotočili smo se raje na področja, kjer lahko sodobni telefoni delujejo kot uporaben pripomoček, pa na področja, kjer se šele pojavljajo prve, z računalniki podprte rešitve.

Sluh

Začnimo s pomanjkljivostjo, ki v starosti prizadene večino človeštva. Poslabša se nam sluh. Rešitev je enostavna – slušni aparat – v sili pa lahko pomaga tudi telefon. Slušni aparat je v osnovi enostavna reč. Ima mikrofon, procesor za obdelavo zvoka in majhen zvočnik, torej same take elemente, ki jih najdemo v vsakem telefonu. Zatakne se seveda, kot je običajno v računalniškem svetu, pri podrobnostih. Slušni aparati so naprave, v katere je bilo vloženo silno veliko dela, in imajo dobre sestavne dela, še posebej pa imajo vgrajene odlične algoritme za ojačenje govornega dela zvočnega spektra in odstranjevanje šuma. Če uporabimo telefon, pa je zvočnik odvisen od tega, kakšne slušalke imamo, mikrofon je vgrajen v telefon in ni namenjen zajemanju zvoka iz prostora, algoritmi pa … Hja, večina jih samo »privije« zvok in tudi ojača šume. Glasno šumenje, pomešano z glasnim govorom, pa je res neprijetno poslušati.

Ear Assist Lite ima vgrajen enostaven izenačevalnik.

Zato smo malo pobrskali po (res silni) količini pretežno slabih »ojačevalcev« in našli nekaj uporabnih programov, za katere ni treba plačati niti centa. Enostaven in uporaben je Petralex Hearing Aid, petralex.pro, ki zna narediti tudi enostaven test sluha. Rezultatom preizkusa prilagodi filter, nato mu nastavimo le še moč ojačenja. Naredimo si lahko več filtrov za različna okolja (tiha in hrupna). Program je na voljo za Android in iOS, isti izdelovalec pa izdeluje tudi program Petralex Music, ki predvaja ustrezno ojačeno glasbo.

Zanimiv je tudi Ear Assist Lite, www.overpass.co.uk/app/ear-assist-the-hearing-aid/, ki ima že v osnovni različici vgrajen izenačevalnik s petimi frekvenčnimi območji, z objavo v družabnih medijih (Twitter, Facebook …) pa lahko odklenemo še funkcije odstranjevanja šuma, ki celo malo delujejo. Na voljo je le za Android.

Na jabolčnih napravah pride v poštev tudi EarMachine, www.earmachine.com, ki je strašno enostaven, a deluje zelo dobro. Ima le dva drsnika – z enim nastavimo jakost ojačenja, z drugim pa zmanjšamo visoke frekvence (in s tem tudi šum). Zna tudi predvajati glasbo.

Če uporabljate telefon kot slušni aparat, boste boljši rezultat dosegli z ožičenimi slušalkami. Brezžične slušalke uporabljajo (neodvisno od tehnologije) dodatne medpomnilnike za podatke, kar lahko zakasni ojačani zvok tudi za kakšno sekundo.

Govor

Pomočnikov za ljudi s slabšim sluhom je torej dovolj, bistveno slabše pa smo poskrbeli za neme. Ti se navadno pogovarjajo s standardnim znakovnim jezikom, ki ga pa večina med nami ne govori. Sodobni računalniki bi načeloma lahko prevajali standardni znakovni jezik v poljuben »običajni« jezik, a rešitve, ki bi delovala kar s telefonsko kamero, nismo našli.

Smo pa opazili, da so že dvakrat izumili rokavice, ki znakovni jezik pretvarjajo v govor. Ukrajinska ekipa je leta 2012 trdila, da lahko takšne rokavice v množični proizvodnji izdelajo za borih 75 dolarjev (io9.gizmodo.com/5924500), a izdelka nismo dočakali. Podobno se je zgodilo z indijsko re-iznajdbo leta 2015 (www.inquisitr.com/2144746). Našli smo le projekt na Instructables (www.monitor.si/aslrokavice), ki vas vodi skozi postopek izdelave takšnih rokavic. Dela je kar nekaj, od sestavljanja rokavic s senzorji do izdelave tiskanih ploščic, a morda se bo kdo takšnega projekta kljub vsemu lotil.

Vid

Na začetku smo rekli, da se ne bomo ubadali z bralniki zaslonov, ker je to že dobro uveljavljena tehnologija, ki jo vsi dobro poznajo, a se kljub temu spodobi, da omenimo slovenski izdelek, ki zna brati slovenska besedila. Podjetji Alpineon in Amebis sta izdelali program eBralec, ebralec.si, ki prepriča računalnike z operacijskim sistemom Windows, da znajo govoriti slovensko. Ker podpira standard SAPI5, ga lahko uporabimo tudi v programih za branje zaslona (denimo v priljubljenem JAWS). Na voljo je nekaj različnih glasov, od katerih se nam je zdela Maja eBralec najbolj prijetna za ušesa.

Pomočnik za barvno slepe je že vgrajen v novejše različice operacijskega sistema Android.

Pogosta težava z vidom je barvna slepota. Pesti okoli 8 % moških in 1 % žensk. Z nekaj poenostavljanja lahko rečemo, da poznamo tri glavne oblike barvne slepote, ki prizadenejo čutnice za rdečo barvo (protanopija), za zeleno barvo (deuteranopija) ali za modro barvo (tritanopija). Milejše različice težave, pri katerih čutnice delno delujejo, imenujemo protanomalija, deuteranomalija in tritanomalija. Pri vseh pride do tega, da dela barvnega spektra (v primeru protanopije so to frekvence od 650 do 700 nanometrov) ne moremo zaznati, oziroma ga zaznamo slabše od drugih frekvenc. So tudi hujše oblike barvne slepote, pri katerih sta prizadeti dve vrsti čutnic ali celo vse tri, a je ljudi s takšno težavo na srečo malo.

Preizkus barvnega vida lahko opravite kar v spletu. Takšnih spletnih strani je na tisoče, tako na slovenskih kakor tudi na tujih spletiščih, da pa ne boste preveč iskali, se lahko odpravite kar na lepo izdelano stran enchroma.com/test.

Večina ljudi z barvno slepoto torej ne vidi nekega razmeroma ozkega dela barvnega spektra. Pomagamo jim lahko tako, da tisti del spektra malo »zamaknemo«. Iz rdeče barve naredimo vijoličasto, da jo bodo lahko zaznale modre čutnice. Ali pa iz zelene naredimo modrozeleno.

V zadnjih dveh letih je na voljo kar nekaj različnih programov, ki počno točno to. Ogledali smo si ponudbo in se odločili, da priporočimo brezplačni Color Blind Pal, colorblindpal.com, na voljo za Android, iOS in OS X. Nastaviti mu moramo vrsto barvne slepote, nato pa na zaslonu prikazuje sliko, ki jo vidi kamera telefona, na njej pa premakne barve, ki jih ne vidimo, v bolj vidno območje. Uporabimo ga lahko tudi v načinu poimenovanja barv, v katerem z (angleškim) imenom poimenuje barvo, ki je trenutno postavljena na sredino zaslona.

Color Blind Pal v dveh delovnih načinih – na levi strani razpoznavanje, na desni popravljanje barv.

Na novejših različicah Androida pa takšne programske opreme sploh ne potrebujete. V nastavitvah se odpravite v izbiro Accessibility, nato v Vision in tam nastavite Color adjustment. Videz uporabniškega vmesnika je odvisen od različice Androida (pa morda tudi od izvedbe konkretnega izdelovalca), rezultat pa je tak, da naprava celoten prikaz na zaslonu »premakne« proti vidnejšim frekvencam. Poleg žive slike iz kamere dobimo torej »popravljen« tudi zaganjalnik in vse aplikacije!

Na tem mestu omenimo še neračunalniško rešitev. Podjetje EnChroma, enchroma.com, izdeluje očala z enakim imenom, ki pomagajo pri najbolj razširjenih oblikah barvne slepote (protanopija in deuteranopija). Očala so resda draga, 350 dolarjev in več, a zagotovo prijetnejša od stalnega gledanja v računalniški zaslon. Naredijo jih tudi »po meri«, za dioptrije od –4 do +3, s 60-dnevno možnostjo vračila pa ne tvegate preveč ob nakupu.

Ko smo ravno pri očalih, omenimo še računalniško podprto rešitev, namenjeno vsem slepim in slabovidnim. Orcam MyEye, www.orcam.com, so očala, ki od daleč spominjajo na Google Glass. Ob običajnih steklih imajo nameščeno kamero, ki je s kablom povezana na bazno enoto (računalnik), ki jo nosimo za pasom. V očala je nameščen še kontaktni zvočnik, ki se dotika lobanje ob uhlju.

Očala sprožimo enostavno tako, da pokažemo na besedilo. Računalnik besedilo posname, razpozna in prebere. Omogoča tudi razpoznavanje izdelkov (pokažete na škatlo in vam pove, kaj je v njej) in obrazov. Sistem zaenkrat deluje le v hebrejščini in angleščini, na voljo je le v ZDA in Kanadi, stane pa zasoljenih 3500 dolarjev, oziroma 2500 za cenejšo različico, ki samo razpoznava in bere besedilo, ne pa tudi izdelkov in obrazov.

Vložki za čevlje, ki pomagajo slepim. Trese se mala srebrna škatlica na sredini podplata.

Od glave se podajmo še na drug konec telesa – do podplatov. Podjetje Lechal, www.lechal.com, izdeluje vložke za čevlje, ki znajo vibrirati. Bistvo je seveda na drugem koncu, v telefonu. Z njihovo programsko opremo, na voljo za iOS in Android, vložki zavibrirajo, ko jim to program ukaže. Zakaj je to zanimivo za naš članek? Ker programska oprema podpira navigacijo »od križišča do križišča« (turn-by-turn) in s tem pomaga slepim in slabovidnim. Vložki so na voljo v dveh velikostih, zdržijo 15 dni z enim polnjenjem akumulatorjev in stanejo 160 evrov, kar je nizka cena za izdelek, ki vam lahko olajša vključitev v normalno življenje. Žal nam ni uspelo preveriti, kako je z navigacijo pri nas, ker program najprej poišče vložke in noče nadaljevati dela, dokler jih ne najde.

Disleksija

Ljudem z bralnimi težavami poskuša pomagati dodatek za brskalnik BeeLine Reader, www.beelinereader.com. Razširitev za Firefox in Chrome, ki deluje tudi na iOSu (žal pa ne na Androidu) vrstice besedila prebarva v barvni preliv, tako da se barva vrstice po širini zaslona spreminja. Poleg tega poskrbi, da se naslednja vrstica začne v barvi konca prejšnje vrstice. To naj bi olajšalo možganom tako sledenje vrstici kakor tudi preskok s konca vrstice na začetek prejšnje. Izbirate lahko med nekaj različnimi barvnimi prehodi ali pa si nastavite svoje barve.

Pogled na našo spletno stran skozi dodatek BeeLine Reader

Prosta različica po začetnem preizkusnem obdobju omogoča le pet zagonov na dan. Za odklep zahtevajo 10 dolarjev na leto, kar ni dosti, če vam program resnično pomaga. Kakšne resne raziskave, ki bi preverila, ali je vse skupaj le blažev žegen, namreč še ni. Priznati moram, da je meni branje tako obarvanih besedil (nastavil sem si zelo nežen preliv iz črne v sivo in nazaj) zelo prijetno in BeeLine Reader nekajkrat na dan rad uporabim.

Program omogoča tudi uporabo pisave OpenDyslexic, opendyslexic.org, ki naj bi olajšala branje disleksikom. Takšnih pisav je še nekaj, na primer Dyslexie, www.dyslexiefont.com, a so raziskave že pokazale, da od njih ni nobene resne koristi. Na hitrost in natančnost branja bistveno bolj vplivajo dolžina vrstice, velikost znakov, razmiki med vrsticami itd, torej parametri, ki jih že leta nastavljajo razširitve, kot so Readability, Instapaper in druge. Več o uporabnosti takšnih pisav si preberite na www.monitor.si/disleksijafont1 in www.monitor.si/disleksijafont2.

Epilepsija

Pojdimo zdaj od resnih do življenjsko nevarnih težav. Epilepsija je skrajno nevarna nevrološka motnja, za katero so značilni napadi, med katerimi se epileptik lahko samopoškoduje. Med napadom epileptik ne more nadzirati telesa, po napadu pa je nekaj časa zmeden, zato je zelo pomembno, da mu čim prej pomaga nekdo, ki pozna to motnjo. Še posebej pri otrocih je dobro, če so lahko starši in drugi skrbniki čimprej obveščeni. Prav to počne pametna ura Embrace, www.empatica.com.

Embrace – zapestnica, ki pazi na epileptike

Ura je nastala kot skupinsko podprt projekt na spletišču Indiegogo, kasneje pa se je iz nje razvil dobro prodajan izdelek. Vsebuje merilec pospeška, orientacije in prevodnosti kože, na njihovi podlagi pa programska oprema (iOS in Android) zazna epileptični napad in obvesti vnaprej nastavljene skrbnike s sporočili SMS in s telefonskim klicem. Programska oprema zaznava parametre ves dan in omogoča časovni pregled zbranih podatkov. Pripravili so tudi programski vmesnik (API), s katerim lahko izdelate lastno aplikacijo, ki komunicira z uro.

Diabetes

Sladkorna bolezen oziroma bolezen je skupina presnovnih bolezni, pri katerih telo ne zna več pravilno uravnavati količine sladkorja v krvi. Diabetiki si večkrat na dan merijo krvni sladkor, že nekaj časa pa so na voljo tudi merilniki za stalno merjenje. Vsi ti merilniki so zaprti v lastne (navadno ne prav dobre) programske rešitve, iz katerih zelo težko dobimo surove podatke.

Lightscout omogoča ogled meritev sladkorja v aplikaciji za iOS.

Odprtokodni projekt Nightscout, www.nightscout.info, poskuša to težavo vsaj omiliti, če že ne odpraviti. Gre za skupino izdelkov, ki omogočajo pretok podatkov iz merilnikov krvnega sladkorja prek telefonov (iOS in Android) v »oblak«. Tam jih lahko pregledujemo v spletnem vmesniku ali pa sproti obdelujemo s poljubno programsko opremo. Na voljo je tudi več številčnic za pametne ure, ki prikazujejo nekaj zadnjih izmerjenih vrednosti. Trenutno so podprti nekateri merilniki podjetij Dexcom, Medtronic in FreeStyle.

Več o projektu boste izvedeli na spletni strani in v FaceBook skupini »CGM in the cloud« (CGM = Continuous Glucose Monitor, stalno merjenje glukoze).

ALS

Amiotrofična lateralna skleroza in druge oblike mišične distrofije so bolezni, ki prizadenejo nadzor nad mišicami in bolnika priklenejo na voziček oziroma v posteljo. V najtežjih oblikah lahko bolnik premika samo še oči. V dobi računalnikov ni pretežko izdelati strojno/programske kombinacije, ki sledi gibanju očesa in ga pretvarja v tipkanje ter tako omogoči obolelemu komunikacijo s svetom. Takšne rešitve (predstavljajte si sistem, ki ga uporablja Stephen Hawking) so navadno zelo drage in težko dostopne. A tudi tu so cenejše rešitve, ki uporabljajo običajne računalniške komponente.

Optikey – zaslonska tipkovnica, ki jo lahko nadzorujemo s premikanjem oči

Odprtokodni program OptiKey, github.com/OptiKey/OptiKey, na računalnike Windows prikliče zaslonsko tipkovnico, ki jo lahko uporabljamo z enim od številnih sledilnikov očem (eye tracker, seznam najdete na spletni strani projekta), z miško (kadar sledilna naprava simulira premikanje miške) ali s spletno kamero. Slednje zaenkrat še niso najprimernejše za sledenje premikanju oči, dobro pa zmorejo slediti premikanju glave in so primerne za bolnike, ki imajo še nekaj nadzora nad telesom. Zanimiva odprtokodna projekta, ki uporabljata spletno kamero, sta Enable Viacam, eviacam.sourceforge.net in Open Gazer, www.inference.phy.cam.ac.uk/opengazer/.

OptiKey ima vgrajene funkcije, ki olajšajo tipkanje. Samodejno predlaga primerne besede, dodaja presledke med besedami in velike začetnice po ločilih. Zaenkrat še ne zna slovensko, ima pa vgrajeno podporo hrvaščini, zato menimo, da bi bilo podporo našemu jeziku enostavno dodati.

Parkinsonova bolezen

Članek končajmo z izdelkom, ki sicer ne vsebuje kaj dosti računalniške pameti, a se nam zdi odličen zgled tehnologije, ki olajša vsakdanje življenje bolnikom. Parkinsonova bolezen se navadno kaže (tudi) v močnem tresenju rok, kar bolniku onemogoči tako vsakodnevne dejavnosti, kot je prehranjevanje. Rokavica GyroGlove, gyrogear.co, to tresenje nevtralizira z majhnimi, a hitrimi žiroskopi (vrtavkami) in elektroniko, ki jih nadzoruje. Izdelka še ni, ga pa obljubljajo za naslednje leto.

Računalniški model rokavice GyroGlove

Računalniki nam torej vse bolj pomagajo živeti in preživeti in prav je tako. Zakaj bi jih uporabljali le za pisanje poročil, igranje igric in gledanje videov o mačkah.