Ko zmanjka elektrike
Ko ne gre več, ko se ustavi ... je pela reklama pred, khm, leti. Tudi v računalništvu kdaj pa kdaj potrebujemo kaj, kar nas spravi nazaj v ritem. Pa ne pijače Swing, računalniki imajo radi bolj električno vzpodbudo.
Uganili ste, govorimo o napravah za nepretrgano napajanje, ki jim "po slovensko" na kratko rečemo UPS (Uninterruptible Power Supply). Kaj hočemo, kratica NNN se nekako ni prijela - mogoče tudi zato, ker smo jo poskušali vpeljati v časih, ko je bil NNNP še preveč živ v kolektivnem spominu.
UPS je naprava, ki računalniku ali kakšni drugi napravi dobavlja elektriko, kadar se elektrogospodarstvu kolcne in v električni vtičnici zmanjka napetosti. Vam je to znano? Seveda, UPS je naprava, ki navaden računalnik spremeni v prenosnik - lahko ga iztaknete iz elektrike, pa bo še vedno deloval. Vsaj nekaj časa.
V resnici je vsak UPS zelo podoben delu prenosnika, ki skrbi za napajanje. V njem je akumulator, ki hrani elektriko, elektronika, ki skrbi za napajanje akumulatorja, ter elektronika, ki skrbi za pretvorbo akumulirane energije v elektriko, primerno za napajanje računalnika. Akumulatorji, ki jih najdemo v današnjih UPS, so namreč svinčeni, navadno z napetostjo 12 V, in to napetost je treba nekako pretvoriti v 230 V, ki jih pričakuje računalniška oprema.
UPS pa niso uporabni samo za premostitev električnih izpadov. Delujejo tudi kot zaščita za električne konice (denimo takrat, ko v bližini udari strela) in kratke izpade. Saj veste, to je takrat, ko luči in televizor pomežiknejo, računalnik pa se znova zažene. Bralci iz krajev z urejenim električnim omrežjem se morda smehljajo, a zagotavljamo vam, da to sploh ni majhen problem. Dovolj je, če se zapeljete kakih deset kilometrov iz Ljubljane, pa se boste že znašli na območjih, kjer se računalniki zaradi takih razlogov ugasnejo vsaj enkrat na mesec, če ne na teden, redno pa tudi zmanjka elektrike vsaj za nekaj minut.
Rezervno napajanje za telebane
Poskusimo opisati te naprave malo bolj natančno, za vse, ki se jim niti sanja ne, o čem sploh govorimo. UPS je bolj ali manj kockasta škatla, velika kot manjša škatla za čevlje, in tehta tam od pet do petnajst kilogramov. No, to velja za UPS, ki jih najdemo po domovih in manjših računalniških podjetjih in so namenjeni napajanju enega ali dveh računalnikov. Kadar želimo napajati kaj močnejšega, recimo centralni bančni sistem, pa je UPS videti čisto drugače, nekako kakor soba, polna omar, ki so napolnjene z akumulatorji.
UPS vtaknemo v zidno električno vtičnico. V nekatere (redke) je vgrajen napajalni kabel, večinoma pa moramo izpuliti kabel iz računalnika (tisti, ki ima na koncu vtič v obliki D) in ga vtakniti v UPS. Nato uporabimo drug kabel, tak, ki je na obeh straneh oblike D, in ga vtaknemo med UPS in računalnik. Večinoma je nekaj takih kablov UPS že priloženih, včasih pa bo treba tudi kakega dokupiti.
Izjema so UPS, ki imajo namesto vtičnic D vgrajene kar navadne varnostne (šuko) vtičnice. Vanje vključimo naprave kar z običajnimi napajalnimi kabli. Seveda pa lahko "navaden" UPS vedno predelamo v "šuko" obliko. Potrebujemo le razdelilno letev, ki ima namesto običajnega vtiča na koncu kabla vtič D. Zlahka si jo naredimo sami (APCjevim UPS je, denimo, že priložen vtič D, primeren za montažo na kabel), električno neizobraženi pa lahko tak razdelilnik kupijo pri najbližjem prodajalcu UPS. Ali pa v kateri od spletnih trgovin, če ga ta prodajalec nima na zalogi.
Najdejo se tudi UPS, v katere sta vgrajeni obe vrsti vtičnic - D in varnostne. Na našem preizkusu so bili taki samo Informovi.
Če si ogledate tabelo na koncu članke, boste videli, da so v UPS vgrajene zelo različne količine vtičnic, tam od ene pa do osem. Pri tistih, ki imajo več kot dve vtičnici, so te neredko razdeljene na dve skupini - del vtičnic je povezan z akumulatorjem, drugi del pa je samo povezan z električnim omrežjem prek prenapetostne zaščite. Prve uporabimo za naprave, ki ne marajo nenadne izgube napajanja (računalnike), na druge pa priključimo tiskalnik, skener, faks in podobno, skratka naprave, pri katerih ne nastane večja škoda, če ostanejo brez elektrike, kljub temu pa bi jih radi varovali pred napetostnimi konicami. Večina UPS ima tudi dve vtičnici za telefonski ali omrežni kabel ("kockico"), skozi katere lahko speljemo telefonski (analogni ali ISDN) ali omrežni priključek (odvisno od modela) in s tem prenapetostno zaščitimo tudi to povezavo.
Tako zgleda notranjost malo večjega, "resnega", UPSa.
Hranilnik energije
Omenili smo, da je UPS le in samo akumulator z nekaj elektronike. Ker pa akumulator zagotavlja le enosmerno napetost, jo je treba spremeniti v izmenično, kakršno potrebujejo vse naprave, ki jih priključujemo na električno omrežje. Za to poskrbi elektronsko vezje, ki se imenuje razsmernik ali inverter. Po drugi strani pa je treba akumulator polniti, kadar je le mogoče. To delo opravlja usmerniško elektronsko vezje oziroma polnilec.
Bistveni del UPS je torej akumulator. Svinčeni akumulatorji, ki se dandanes skoraj brez izjeme uporabljajo v UPS, pa zahtevajo pazljivo polnjenje in praznjenje, drugače se jim hitro krajša življenjska doba. Dobra elektronika je zato zelo pomembna pri izbiri UPS, žal pa je skoraj nemogoče povedati, v katere UPS je vgrajeno več znanja. Nekako velja, da za več denarja tudi več dobimo in da so znani izdelovalci tudi boljši izdelovalci.
Akumulatorji tudi ne marajo, če jih velikokrat preklopimo s polnjenja na praznjenje in nazaj. Pravzaprav zdržijo le 200-400 popolnih praznjenje in okrog 1000 kratkih praznjenj, takih, do katerih prihaja pri kratkih izpadih. Zato je dandanes že v vse UPS vgrajen transformator, ki prilagaja vhodno napetost, kadar ta ne odstopa preveč od želenih 230 V. Povedano drugače, namesto da bi UPS že pri vhodni napetosti 210 V preklopil na rezervno napajanje, uporabi transformator za regulacijo napetosti in napetost dvigne na 230 V. Šele če vhodna napetost zdrkne pod 180 V (denimo, v praksi se ta prag razlikuje med napravami, pri nekaterih pa je celo nastavljiv), začne elektriko dobavljati akumulator. Podobno se zgodi tudi pri previsoki napetosti.
Nastavljanje napetostnih pragov
Poleg polnilne elektronike in ciklov polnjenja in praznjenja na življenjsko dobo svinčenega akumulatorja bistveno vpliva temperatura. Idealna temperatura je 20 stopinj Celzija, že za 10 stopinj višja temperatura pa življenjsko dobo razpolovi. Zato UPS vedno postavite tako, da bo okrog njega prostor, in poskrbite za čim boljše zračenje.
Kljub vsemu pa se bo najverjetneje zgodilo, da bo akumulator po dveh ali treh letih odpovedal poslušnost ali pa bo priključene naprave ohranjal pri življenju le še nekaj minut. V večini sodobnih UPS vas bo na to opozoril UPS ali pa priložena programska oprema. Kaj boste naredili takrat, je odvisno tudi od količine denarja, ki ste ga vložili v napajalnik. Če gre za UPS, ki je stal kakih 50 evrov, potem pač kupite novega. Pri dražjih modelih pa je že ceneje zamenjati akumulatorje. Nekateri prodajalci vam bodo to omogočili, drugi ne. Točne podatke smo zbrali v tabeli.
Svinec že nekaj časa uvrščamo med odpadke, nevarne za okolje, zato morate z izrabljenimi akumulatorji ravnati previdno. Odnesite jih v center za ravnanje z nevarnimi odpadki ali pa jih izročite prodajalcu, ki vam je prodal nov akumulator ali nov UPS. Po zakonu mora stari akumulator ali staro napravo sprejeti brez dodatnih stroškov.
Med programi najdemo tudi grafično zelo samosvoje.
Malo zgodovine
Če niste ravno med našimi najstarejšimi bralci, se zagotovo sprašujete, zakaj v reviji niste zasledili še nobenega preizkusa rezervnih napajalnikov. Res je, o njih smo pisali pred ducatom let, potem pa smo se jim kar izogibali. Malo zato, ker se na tem področju ni kaj dosti dogajalo, malo pa tudi zato, ker se je večini domačih uporabnikov UPS zdel predrag za to, kar je ponudil.
V zadnjih letih so UPS postali cenovno precej bolj dostopni, ravno toliko, da so postali zanimivi za vsakogar, ki za računalnikom preživi več kakor nekaj ur na dan ali pa ima postavljen strežnik, ki deluje neprestano. Zanimanje za UPS se je povečalo, kljub temu da se je povečalo število uporabnikov, ki jih sploh ne potrebujejo. Zakaj? Ker namesto klasičnega računalnika uporabljajo prenosnik, v katerega je UPS pač vgrajen.
In kaj se je spremenilo v dvanajstih letih? Takrat smo preizkusili UPS od 250 VA naprej, za breme pa smo uporabili dva računalnika in en monitor. Breme je takrat porabilo le 118 W elektrike (da, takrat so bili računalniki bistveno manj požrešni), premostitveni časi pa so segali od 5 minut za nekatere 250 VA naprave do ene ure za 1200 VA UPS. Čas napajanja značilne sestave se torej ni pretirano spremenil (na preizkusu so 500 VA naprave delovale okrog 15 minut, res pa je, da smo priključili samo en računalnik), so se pa zato bistveno spremenile cene. Pred dvanajstimi leti je najcenejši 250 VA UPS stal približno 100 evrov (preračunano brez upoštevanja inflacije), 1000 VA naprava v priključni (on-line) izvedbi pa od 700 evrov naprej. Danes dobite 500 VA UPS že za 50 evrov, 1000 VA priključni UPS pa za 250.
Nekaj pa se v dvanajstih letih skoraj ni spremenilo. UPS so od prvega do zadnjega strašno piskajoče naprave. Ko zmanjka elektrike, začno divje piskati in marsikatere sploh ni mogoče utišati. Zgodovinsko so bile pač postavljene v podatkovni center in piskanje je bilo treba slišati do najbližjega sistemca ali operaterja. Dandanes ima marsikdo UPS pod delovno mizo, v dnevni sobi ali celo v spalnici in za taka okolja piskanje pač ni posebej primerno. Pri odločanju o nakupu UPS je zato pomemben tudi podatek o glasnosti.
Nekateri nadzorni programi lahko pred izklopom poženejo cele skripte ukazov.
Nadzor
Na začetku, ko smo govorili o tem, kako UPS priključimo med računalnik in električno omrežje, smo zamolčali del zgodbe. Navadno hočemo UPS in računalnik priključiti še z eno povezavo. Po njej bo UPS računalniku sporočal stanje omrežne napetosti in napolnjenosti akumulatorja. Nihče nam namreč ne zagotavlja, da ne bo UPS obnemogel prej, kot se bo vrnila električna napetost. Če se to zgodi, bo računalnik crknil, to pa - sploh v primeru strežnikov - ni najbolj zaželeno. Zato je koristno, da programska oprema, naložena v računalnik, spremlja stanje akumulatorja v UPSu in nekaj minut prej, preden ta dokončno izdihne, računalnik ugasne ali hibernira. Da, natanko tako, kot stori vsak prenosnik, ko zmanjka energije v njegovem akumulatorju.
V UPS, namenjenih domači rabi, je ta nadzorni vmesnik praviloma kar starosta med vsemi vmesniki - zaporedni vmesnik (ali RS-232). To je tisti, na katerega smo včasih priključevali miške in modeme. Le počasi se v UPS prebija vmesnik USB, samo dražji modeli pa imajo tudi možnost povezave z omrežnim vmesnikom. To je sicer odlična rešitev, saj lahko po omrežju UPS stanje sporoča več računalnikom hkrati. Če uporabljate USB/RS-232 in imate na UPS priključenih več računalnikov, morate en računalnik skonfigurirati kot strežnik, ki stanje UPS sporoča drugim - kadar priložena programska oprema to omogoča, to pa v preizkušenem segmentu ni ravno pogosto.
Večini UPS je sicer priložena programska oprema za nadzor in ugašanje računalnika, a je večidel sploh ne boste potrebovali. Servis za komunikacijo z UPS dobite kar z Windows (2000 ali novejši). Sistem prepozna UPS kot zunanji akumulator in omogoči nastavitve za upravljanje porabe, ki jih sicer poznamo s prenosnikov. Nastavimo lahko alarme ob nizkem stanju akumulatorja, samodejni prehod v mirovanje, hibernacijo ali izklop računalnika. Nekaj težav boste imeli le z Visto, ker je Microsoft v tej različici UPS servisa opustil podporo komunikaciji prek vmesnika RS-232. Za nadzorovano ugašanje Viste torej potrebujete UPS z vmesnikom USB.
V XP in Visti UPS spremeni namizni računalnik v prenosnik.
Kako smo preizkušali
Najpomembnejša funkcija UPS je premostitev izpada električne napetosti (premostitveni čas), zato je verjetno očitno, zakaj smo v našem laboratoriju izmerili prav ta podatek. Postavili smo testno sestavo, za katero mislimo, da ustreza tipičnemu domačemu porabniku: Računalnik s procesorjem 2,11 GHz Core2 Duo, 17-palčni monitor LCD, brezžični usmerjevalnik in zunanji disk. Z merilnikom Voltcraft Plus Energy Monitor 3000 smo izmerili moč posameznih komponent, pa tudi celotnega sistema.
Komponenta
moč
računalnik, 2,11 GHz Core2Duo, 2 GB RAM, GeForce 7600 GT 256 MB, 400 W napajalnik (pretežno neobremenjen)
72 W
17" monitor LCD Sony
27 W
brezžični usmerjevalnik D-Link
7,5 W
zunanji disk SATA Icybox
10 W
skupaj - izračunano
116 W
skupaj - izmerjeno
124 W
Vsak UPS smo polnili vsaj 24 ur. Nato smo ga priključili med omrežje in računalnik, pognali program za merjenje časa delovanja in iztaknili UPS iz električnega omrežja. Med preizkusom smo računalnik pustili pri miru - pač po logiki, "ko zmanjka elektrike, hočem, da računalnik dela čim dlje, zato na njem ne bom igral igric." Ko je UPS zmanjkalo elektrike in je računalnik ugasnil (namenoma nismo namestili programov za nadzorovano ugašanje), smo UPS spet priključili na elektriko, pognali preizkusni program in odčitali premostitveni čas. Sumljive meritve smo ponovili.
Rezultati meritev so zbrani v tabeli, zanimiv povzetek pa je opisan v okvirčku Dražje je boljše.
Drug zanimiv podatek, katerega merjenje pa je žal prezahtevno za naš laboratorij, je oblika izhodne napetosti. Iz omrežja dobimo bolj ali manj sinusno obliko vala (odvisno od drugih porabnikov v naši bližini), iz UPS pa ne, vsaj pri delovanju na akumulator. V tem primeru je oblika odvisna od kakovosti inverterja, ki v UPS iz enosmerne napetosti akumulatorja sintetizira izmenično napetost in je bolj ali manj stopničasta. Na srečo razlike v obliki izhodnega vala v domači rabi UPS ne pridejo do izraza - napajalniki v računalnikih so zelo trdožive mrcine in jim težko kaj pride do živega.
Spodobna programska oprema ponuja veliko podatkov o priključenem UPS.
Zlati Monitor
Na podlagi meritev premostitvenega časa smo se odločili, da UPS razdelimo v štiri skupine. V prvo smo dali edini UPS z močjo pod 500 AV, v drugo 16 UPS z močmi med 500 in 800 VA (vključno), v tretjo 10 line-interactive UPS z močmi nad 950 VA in v četrto oba priključna UPS. Zlati Monitor za dober nakup smo podelili le v obeh najbolj zastopanih razredih.
Med najcenejšimi napravami moramo vsekakor omeniti Trust PW-4075T. Bil je najcenejši na testu, pa tudi po razmerju cena/delovanje je bil v samem vrhu. Ker gre za enega redkih UPS, ki ga ne moremo programsko nadzorovati, bo zanimiv le za najbolj nezahtevne uporabnike. V tej skupini je izstopal tudi CyberPower Value 600E, najcenejši UPS z vmesnikom USB. Zlati Monitor pa smo podelili UPS MGE Nova 600 AVR. Tako po ceni, kakor tudi po času delovanja in razmerju cena/delovanje je spadal med boljše, odločila pa je odlična programska oprema in ne nazadnje tudi nemoteče piskanje ob izpadu elektrike.
V zmogljivejšem razredu smo zlati Monitor podelili UPS Socomec NeTYS PE 1000. Podobno kakor MGE Nova 600 nas je prepričal s spodobnim premostitvenim časom, ne previsoko ceno, solidnim razmerjem cena/delovanje, dobrim vmesnikom na napravi in vmesnikom USB. V tej skupini moramo omeniti tudi Inform Guard 1000AP, UPS z najboljšim razmerjem cena/delovanje.
Če iščete priključni UPS, potem bo najbolje, da še sami raziščete ponudbo. Med dvema modeloma ni kaj dosti izbirati. Vseeno pa nas je Inform Sinus 1000U izjemno presenetil, tako s solidnim delovanjem kakor tudi z nizko ceno (cenejši je od marsikatere manj zmogljive naprave s tehnologijo line-interactive) in odlično programsko opremo.
Pri nekaterih modelih si lahko ogledamo zgodovino polnjenja in praznjenja.
Ali gre brez svinca?
Vsi preizkušeni UPS temeljijo na svinčenih akumulatorjih. Pravzaprav velja še več - praktično vsi UPS vseh moči uporabljajo svinčene akumulatorje. S svinčenimi akumulatorji pa je kar nekaj težav, ki smo jih omenili že v glavnem besedilu: prenesejo le omejeno število polnilnih ciklov, dolgo življenjsko dobo pa imajo le pri temperaturi 20 stopinj Celzija. Poleg tega spada svinec med nevarne odpadke. Ali lahko pričakujemo, da bomo v prihodnosti v UPS videli kakšno drugo tehnologijo?
Žal vas moramo razočarati. Svinec bo še dolgo časa z nami, vsaj v UPS. Malo se uporabljajo tudi nikelj-kadmijevi akumulatorji, a so dragi in prav tako nevarni za okolje. Nikelj-metalhidridni in litij-ionski pa zaradi karakteristik polnjenja in praznjenja ne pridejo v poštev. Vsaj pri kemijskih UPS bo torej svinec še dolgo glavni.
Kemijskih UPS? Se da tudi drugače? Seveda. Elektriko lahko pretvorimo tudi v kakšno drugo vrsto energije. Lahko bi, denimo, zgradili težnostni akumulator. Omrežna elektrika bi črpala vodo kakih sto metrov više, ob izpadu pa bi ta voda poganjala generator električne energije. (V resnici taki sistemi so na voljo, le za hišno rabo niso najbolj primerni. Malokdo stanuje ob stometrski steni z velikim rezervoarjem na vrhu.)
Na voljo pa so tudi bolj praktično uporabne rešitve. Socomec je pred kratkim predstavil linijo VSS+DC, v kateri energijo hrani navaden vztrajnik. No, ne najbolj navaden. Vztrajnik ima 20 kg, postavljen je v vakuum, elektromotor pa ga zavrti s 54.000 vrtljaji na minuto. Ko doseže polno hitrost, se mehanski ležaji odmaknejo in vztrajnik lebdi na magnetnem polju. Ob izpadu elektrike vztrajnik prevzame vlogo rotorja v generatorju in nemudoma začne napajati bremena.
Kinetični hranilnik ima pred kemijskim številne prednosti. Vzdrževanje skoraj ni potrebno, menjanje akumulatorjev tudi ne, čas, potreben za polno "napolnjenost", pa je silno kratek, le dvajset sekund. Imajo pa tudi veliko slabost - premostitveni čas je kratek. Značilen primerek iz linije VSS+DC je sposoben 200 kVA breme držati pri življenju 10 sekund. Ne sliši se veliko, a kinetični hranilniki niso namenjeni dolgotrajnemu napajanju bremen. Uporabljajo se v kombinaciji z običajnimi kemijskimi hranilniki (za premostitev konic in za pomoč ob preklopu na akumulatorje) in v kombinaciji s klasičnimi generatorji elektrike.
Dražje je boljše
S testiranjem premostitvenega časa smo potrdili pričakovano korelacijo med ceno in časom delovanja. Dražje je, vsaj v primeru UPS, tudi boljše - vsaj z nekaj izjemami. Opazili pa smo tudi, da se močnejši UPS obnesejo bistveno bolje od šibkejših.
V skupini od 500 do 800 VA je korelacija med ceno in premostitvenim časom manjša, opazimo jo šele pri napravah s ceno nad 120 evrov. Precej opaznejša je pri kilovatnih UPS. Če odmislimo dva podpovprečna primerka, vidimo, da se premostitveni čas s ceno najprej strmo, nato pa vedno počasneje povečuje. Tudi oba priključna UPS se lepo vključujeta v to analizo.
Opazimo pa še nekaj zelo zanimivega - šibkejši UPS so konkurenčni le pri cenah od 50 do 60 evrov. Brž ko pridemo nad to mejo, postanejo UPS iz močnejšega razreda bistveno bolj zanimivi, saj za enak denar ponudijo dvakratne premostitvene čase.
Zanimivo sliko prikazuje tudi grafikon razmerja cena/premostitveni čas. Za minuto delovanja moramo plačati od 2,67 do 15,25 evra, na vrhu pa je kar pet UPS iz 1000 VA razreda.
Moč računalniških komponent
Potrebno moč UPS najlaže ocenite, če poznate moč posameznih komponent v računalniku in njegovi okolici. Z merilnikom Voltcraft Plus Energy Monitor 3000 smo izmerili nekaj tipičnih komponent, v upanju, da vam bodo rezultati pomagali pri izračunu.
Sešteto moč priključenih naprav množite z dva (da, gre za oceno "na oko") in rezultat uporabite kot spodnjo mejo pri iskanju UPS (a tokrat v vatamperih). Primer: naša testna konfiguracija je imela moč 124 W, zato bi zanjo iskali vsaj 250 VA UPS. Ker pa smo ugotovili, da so močnejši UPS tudi boljši, uporabite ta podatek samo za spodnjo mejo, da ne boste slučajno kupili prešibkega UPS.
komponenta
moč
računalnik - 2,11 GHz Core2Duo, 2 GB RAM, GeForce 7600 GT 256 MB - neaktiven
72 W
računalnik - star strežnik s petimi diski SCSI
170 W
računalnik - 2,66 GHz Core2Duo - pri polni obremenitvi
165 W
računalnik - 2,66 GHz Core2Duo - neobremenjen
115 W
računalnik - 2,66 GHz Core2Duo - ugasnjen!
8 W
prenosnik Lenovo Thinkpad X60 (65 W, poln akumulator)
16-20 W
15" monitor LCD - v pripravljenosti
3,2 W
15" monitor LCD - delovanje
17 W
17" monitor LCD
27 W
19" monitor LCD (16 : 9)
30 W
17" monitor CRT
92 W
20" monitor CRT
95 W (ob vklopu do 200 W)
zunanji disk SATA
10 W
NAS strežnik s tremi diski SATA
30 W
brezžični usmerjevalnik
7,5 W
komplet domače omrežne opreme (usmerjevalnik, stikalo, modem VDSL)
57 W
SiolTV Amino STB
3 W
računalniški zvočniki "200 W" - sobna jakost
10 W
računalniški zvočniki "200 W" - polna jakost
15 W
brizgalnik Canon Pixma - mirovanje
2 W
inkjet tiskalnik Canon Pixma - tiskanje
18 W
barvni laserski tiskalnik A4 - mirovanje
36 W
barvni laserski tiskalnik A4 - tiskanje
100 W
barvni laserski tiskalnik A4 - ogrevanje bobna
850 W
Zdaj vam je verjetno že jasno, zakaj izdelovalci UPS opozarjajo, naj se nanje ne priključuje laserskih tiskalnikov.
Za primerjavo smo izmerili še nekaj naprav, ki jih najverjetneje ne boste priključevali na UPS.
Naprava
moč
televizor CRT Sony diagonale 40 cm
32 W
televizor CRT diagonale 70 cm
70 W
Hladilnik
80 W
hladilna skrinja
100 W
televizor LCD diagonale 82 cm
105 W
klimatska naprava
1000 W
električni bojler
1900 W
sušilni stroj za perilo
2000 W
Neposredno in posredno napajanje
V članku, tabelah in okvirčkih omenjamo dve vrsti naprav za nepretrgano napajanje - line-interactive in on-line (priključne). Razlika med njimi je precejšnja in si zasluži podrobnejši opis.
Line-interactive
UPS vrste line-interactive so enostavnejši in cenejši. V normalnem režimu delovanja (ob omrežni napetosti) se breme (računalnik) napaja skoraj neposredno iz omrežja. Omrežna napetost gre skozi filter, ki odstrani konice, in skozi prilagoditveni transformator, ki popravi manjša napetostna nihanja. Hkrati s tem usmerniško vezje napaja akumulator, če še ni poln.
Dokler je vhodna napetost v nekem obsegu, tipično od 180 do 260 voltov, prilagoditveni transformator napaja naprave z napetostjo 230 voltov neodvisno od napetosti na vhodu. Če pa pride do izpada omrežne napetosti, do prevelikega zmanjšanja (pod 180 V) ali povečanja (nad 260 V), pa preklopnik na izhodu preklopi napajanje bremen na akumulator. Ko se to zgodi, se vključi inverter, ki enosmerno baterijsko napetost pretvori v izmenično. Ob vnovični vzpostavitvi omrežne napetosti preklopnik preklopi nazaj na omrežno napetost in inverter se izključi. Preklop se zgodi skoraj trenutno, v nekaj tisočinkah sekunde, kar je dovolj kratek čas, da ne moti računalnikov in običajne opreme. Če pa hočete na UPS priključiti kaj bolj občutljivega, potrebujete priključno (on-line) različico.
Pred dvanajstimi leti, v času prvega preizkusa UPS, je bila tehnologija line-interactive še dokaj nova in taki UPS niso bili poceni. Najcenejši so bili UPS s tehnologijo off-line, ki je zelo podobna opisani, le da nima prilagoditvenega transformatorja na izhodu, zato ob vsakem nihanju vhodne napetosti preklopi na akumulator in nazaj. V malce slabšem omrežju to kaj hitro uniči akumulator. Dandanes off-line UPS praktično ne najdemo več. Celo najcenejši na našem preizkusu uporablja tehnologijo line-interactive.
Priključni (on-line)
Poglavitna razlika med on-line in line-interactive UPS je, da pri on-line različici razsmernik (inverter) stalno napaja priključena bremena, ne glede na to, ali je omrežna napetost prisotna ali ne. Le v primeru izpada električnega omrežja črpa energijo iz akumulatorja. Izhodna napetost je sintetizirana neodvisno od vhodne, zato on-line UPS ponudijo odlično zaščito pred omrežnimi motnjami vseh vrst. Ker je inverter stalno vključen, pri izpadu električnega omrežja ne pride do preklopnega časa. Porabnik izpada sploh ne začuti. Največja slabost on-line UPS je njihova cena, saj je izvedba elektronike v njih precej bolj zahtevna kakor pri line-interactive modelih.
Vatamperi in vati
Moč UPS je vedno podana v vatamperih (enota VA), včasih pa tudi v vatih (W). Druga številka je precej nižja od prve - tipičen 1000 VA UPS ima specificirano moč 700 W. Srednješolsko podkovan bralec se zagotovo spomni, da dobimo moč kot produkt napetosti in toka, se pravi voltov in amperov. A tu očitno to ne velja. Zakaj?
Enačba W = VA velja le v idealnih primerih in za idealna bremena. V srednješolski fiziki se v to ne spušča, ker je zgodba zelo zapletena in temelji na dejstvu, da se o elektriki najlaže pogovarjaš, če si jo zamišljaš kot kompleksno vrednost (saj veste, imaginarna števila, pa i*i = -1 in podobno). Če boste prosili kakega bolj izobraženega elektronika, naj vam to pojasni, vam bo zagotovo ustregel. Zagotovo vas bo bolela glava.
Pojasnimo pa lahko to dejstvo - moč v vatih je koristna moč, to je moč bremena, ki ga je UPS sposoben napajati. Moč v voltamperih pa je moč, ki jo UPS črpa iz omrežja, ko napaja tako breme. Razmerje med obema se imenuje faktor moči in je za "hišne" UPS okrog 0,7, lahko pa tudi manj. V močnejših napravah z boljšo (in bistveno dražjo) elektroniko dosegajo faktorje moči tudi nad 0,95.
Od teorije k praksi
Ko smo zbirali naprave za preizkus, smo presenečeno ugotovili, da je domači segment UPS pri slovenskih prodajalcih zelo dobro zastopan. Zato smo jih omejili v dveh smereh - vsak izdelovalec je lahko sodeloval z največ tremi napravami, vse pa so morale imeti moč največ 1200 VA (o vatamperih in o tem, kako se razlikujejo od vatov, si več preberite v okvirčku). Praktično vsi izdelovalci ponujajo tudi druge UPS, ki se od preizkušenih razlikujejo predvsem po moči. Preizkus zato jemljite bolj kot vodilo pri izbiri, ne kot popoln pregled trga.
UPS smo testirali tako, da smo nanje priključili "tipično" računalniško sestavo (več v okvirčku) in merili, koliko časa jo je UPS sposoben napajati. Seveda smo si ogledali tudi njihove druge značilnosti, od mehanskih (velikost, teža, vtičnice) prek uporabniškega vtisa (ogledali smo si, kako nam UPS sporoča svoje stanje in kako ga lahko nadzorujemo z gumbi na napravi) do programske opreme. Opisovati vsako napravo posebej bi bilo skrajno dolgočasno, zato smo opise strnili po podjetjih.
APC
Da je APC ameriško podjetje, se pozna takoj, ko njihove naprave odpakirate. Njihove UPS dobite z izključenim akumulatorjem, da zadostijo kdo ve kateremu ameriškemu predpisu. Na vseh treh je bilo jasno napisano, kaj in kako je treba povezati pred prvim priklopom naprave, pa smo pri eni to kljub vsemu pozabili narediti in smo najprej mislili, da je UPS pokvarjen. Še en dokaz več, da je koristno prebrati navodila ...
Najmanjši model, CS 500, je eden izmed redkih v spodnjem razredu, v katerega je vgrajen vmesnik USB, in to zelo nenavadno. Na UPS najdemo vtičnico RJ-45 (ethernetna "kocka"), ki združuje zaporedni in USB vmesnik, odvisno od tega, kakšen kabel vtaknemo vanjo. Priložen je bil le kabel USB, a to bo večini uporabnikov tako ali tako najbolj ustrezalo. Ohišje je majhno in belo, delovanje pa za ta razred dolgo (16 minut).
Povsem drugačen je 750 VA model SUA750i. Gre za precej veliko črno škatlo s kar šestimi akumulatorsko napajanimi izhodi. Dosegel je dober premostitveni čas, 33 minut, zelo pa nas je motilo glasno piskanje pri izklopljeni elektriki.
1000 VA model SUA1000I pa je z maso več kot 19 kilogramov in globino skoraj 44 centimetrov pravi orjak. Največji UPS na preizkusu se ponaša tudi z najdaljšim časom delovanja, kar uro in štiri minute, imel pa je tudi največ napajanih vtičnic med vsemi, kar osem.
Programska oprema PowerChute (različica Personal pri modelu 500 in Business pri večjih dveh) je odlična. Na voljo je za različne operacijske sisteme in omogoča prav vse, kar od takega programja lahko zahtevamo.
APCjevi modeli se ponašajo z dolgim delovanjem, a so zato temu primerno dragi. Model 1000 VA stane, recimo, toliko kot Socomecov 1000 VA model, ki pa je izdelan z veliko boljšo priključno tehnologijo. Tudi čas delovanja je pri obeh popolnoma primerljiv. Res pa je, da nam je APCjeva programska oprema bolj pri srcu.
Chloride Power Protection
Od Američanov se podajmo na Otok. Chloride Power Protection je angleško podjetje z izpostavami po vsej Evropi in tudi zunaj nje.
Model Desk Power 300 je bil z močjo 300 VA daleč najšibkejši na preizkusu. Gre za zelo lepo oblikovan napajalnik v obliki majhnega stolpiča (ali debelejše enciklopedije), ki ga lahko postavimo tudi leže in ne bo skazil videza nobene delovne mize. Naše preizkusno breme je bilo rahlo premočno zanj, zato je deloval le štiri minute. Za napajanje kakega manjšega porabnika pa bi bil čisto primeren.
Popolnoma enako oblikovan, le malce debelejši, je model Desk Power 650, ki ima dve vtičnici več. Tudi ta se s časom delovanja ni pretirano izkazal.
Popolnoma drugačen od manjših modelov je Desk Power Plus 1000. To je velika bela škatla, globoka skoraj 37 cm, na kateri pa so kljub velikosti le štiri vtičnice.
Programska oprema Chloridovim napravam ni priložena. Morate si jo prenesti iz interneta, še prej pa se morate registrirati. Že to je zoprno, sredi registracije pa se izkaže, da sistem ne pozna Slovenije, temveč nekakšno Slovanio. Ja, Angleži so res za lužo. Ker pa programska oprema ne zna praktično nič več kakor v Windows vgrajena storitev, se vam s tem ni treba posebej ubadati.
Če omenimo še, da so Chloridi precej dražji od primerljivih modelov drugih izdelovalcev, vam bo jasno, zakaj nas niso prepričali.
CyberPower
Drugo ameriško podjetje, CyberPower, nam ni povzročilo nobenega dodatnega zapleta s priključevanjem akumulatorjev, saj so njihovi UPS, ko jih dobite, že pripravljeni za delovanje. Verjetno imajo evropsko izpostavo, ki povezuje kable, preden pošlje UPS strankam, ali kaj.
Najmanjši model, Value 600E, je plastično tajvanske oblike in ima le enoletno garancijo za akumulator, a je (morda tudi zato) najcenejši preizkušeni model z vmesnikom USB. Čas delovanja je bil povprečen, cena pa tudi.
Popolnoma drugačen, kovinski, oglat in precej lepše oblikovan, je model OP750E z močjo 750 VA. Ta nima vmesnika USB, je pa testno breme napajal precej dalj (22 minut proti štirinajstim).
Največji model, OP1000UE, je oblikovan enako kakor OP750E, le da je v vseh smereh večji, zato so na zadnji strani našli prostor za štiri napajane in dve varovani vtičnici. Opremljen je z vmesnikoma RS-232 in USB, deloval pa je spodobnih 40 minut.
Programska oprema PowerPanel je lepo oblikovana, a ne ponuja širokega nabora zmožnosti. Omogoča dober vpogled na stanje UPS, zmožnosti ugašanja pa so na ravni storitve v Windows.
Poleg povprečnega razmerja cena/delovanje nas je pri dražjih CyberPowerjih zelo motilo piskanje pri delovanju brez napajanja. Zanimivo, cenejši model piska povsem nemoteče.
Inform
Vrnimo se nazaj na našo stran oceana. Turško podjetje Inform (prav res, UPS izdelujejo na vseh koncih sveta) je prispevalo tri modele, ki so se od preostale ponudbe razlikovali po zelo zanimivi značilnosti. Poleg običajnih vtičnic "D" je imel vsak na zadnji strani še eno varnostno (šuko) vtičnico. Pri priključevanju naprav zato ne bomo imeli težav, saj lahko v to vtičnico vtaknemo klasično razdelilno letev.
Najmanjši model Guard 800AP je sicer deloval le 19 minut, a ima zaradi nizke cene najboljše razmerje cena/delovanje v razredu od 500 do 800 VA. Ima le dve vtičnici (od tega je ena varnostna) in nima vmesnika USB, a si ga zaradi zanimive cene velja ogledati.
Močnejši model Guard 1000AP se tudi ni ponašal z najdaljšim časom delovanja, le slabe pol ure je zdržal, a je tudi poceni. Od vseh UPS je imel najboljše razmerje cena/delovanje.
Cenovno zelo zanimiv je tudi tretji model, Sinus 1000U, ki je bil eden od le dveh preizkušenih priključnih UPS. Deloval je skoraj celo uro (tretji najboljši od vseh), ceno pa ima nižjo od marsikaterega konkurenta, ki je deloval bistveno manj časa in ima manj stabilno napetost na izhodu.
Programska oprema za oba Guarda je dobra, ob Sinusu pa dobimo čisto drugačno programje, ki je naravnost odlično. Poleg polnega nadzora nad UPS in raznih možnosti obveščanja ob izpadu elektrike lahko namestimo tudi makre, ki zaprejo odprte dokumente v programih Microsoft Office, ter spletni strežnik, prek katerega z javanskim programčkom nadzorujemo UPS z oddaljene lokacije. Seveda zaščiteno z geslom.
Ob odličnih cenah so Informi zanimiva izbira za marsikoga. Še najbolj nas je motilo, da noben nima vmesnika USB.
MGE
MGE UPS Systems je še eno evropsko podjetje, tokrat s sedežem v Franciji. Njihove izdelke smo spoznali že na prvem preizkusu pred 12 leti, le pod imenom Merlin Gerin Systems.
Najmanjši model, Protection Center 500, je verjetno tudi najbolj zanimivo oblikovan na preizkusu. Precej veliko, a nizko ohišje ovalnega profila ima na vrhu kar osem navadnih vtičnic, od tega štiri napajane in štiri zaščitene. Enako kakor APCjev najmanjši model ima za priklop na računalnik vtič RJ-45, v katerega pa ne priključimo omrežnega kabla, temveč poseben kabel RS-232 ali USB (oba sta priložena).
Malce močnejši Nova 600 AVR je sicer deloval manj časa, a je tudi bistveno cenejši. Gre za UPS klasične oblike, toda v nenavadni barvni kombinaciji - ves je bel, le sprednja maska je siva. Žal nima vmesnika USB. Zaradi dobre kombinacije cene, garancije, premostitvenega časa in programske opreme smo mu podelili priznanje zlati Monitor za dober nakup.
Enako močan je Ellipse 600, lep stolpič srebrne oblike, ki sodi v enak cenovni razred kakor Protection Center 500. Tudi deloval je le malo dalj od njega. Podobna sta si tudi po vtičnicah. Ellipse ima na zadnji strani štiri šuko vtičnice, od tega tri napajane in eno varovano.
Močnejša plat MGEjev je odlična programska oprema Solution-Pac, zato so kljub ne najnižjim cenam zelo zanimiva izbira.
Microdowell
Še ene bližnje sosede moramo obdelati - italijanskega izdelovalca Microdowell.
Njihov najšibkejši model B-Box LP500 je sicer deloval le 10 minut, to je dokaj malo, a je bil tudi med najmanjšimi, najlažjimi in najcenejšimi na preizkusu.
Močnejši XP70 (700 VA) je deloval pet minut dlje in ima vmesnik USB. Gre za črno škatlo brez ostrih robov s tremi vtičnicami, od katerih sta dve napajani. Tudi cena je ugodna.
Najmočnejši, B-Box BP-100 (1000 VA), je zdržal 44 minut; to je bil prav dober dosežek. Zanimiv je zaradi nizke cene in štirih napajanih vtičnic, a izdelava ni najboljša. Pri delovanju na akumulator je moteče brnel, a vas to ne bo motilo, če bo stal v računalniški sobi.
Microdowelle dobimo s programsko opremo UPSEye, ki ponuja le osnovni nadzor. Njihovo najmočnejše orožje so zato dobro razmerje cena/delovanje in odlična garancija. Edini na preizkusu so imeli triletno garancijo za napravo in akumulatorje.
Powercom
Še tretjega ameriškega izdelovalca si moramo ogledati. Powercom (znan tudi kot PCM) je prispeval le dva UPS.
Manjši, BNT-600AP, je deloval povprečno dolgo, a ima nizko ceno in je bil po razmerju cena/delovanje tretji v svojem razredu. Majhen plastični UPS ima dva izhoda, nima pa vmesnika USB.
Še boljše razmerje cena/delovanje ima večji BNT-1000AP. Velika črna kovinska škatla ima štiri napajane in dve varovani vtičnici, a tudi nima vmesnika USB. Temu modelu pripada neslavno priznanje najslabše sestavljenega ohišja na preizkusu. Iz spodnje strani gledajo nevarni vijaki, s katerimi smo temeljito opraskali pult in tudi enega od piscev.
Programska oprema UPSMon izstopa po grafični plati, je pa tudi zelo popolna in v njej lahko nastavimo praktično vse, kar bi si lahko zaželeli.
Powercoma se odlikujeta z odličnim razmerjem cena/delovanje, a nimata vmesnika USB in imata samo enoletno garancijo. Zato pa so nadomestni akumulatorji silno poceni.
Socomec
Še vedno smo v Evropi. (Kaj ni zanimivo, koliko je netajvanskih izdelovalcev UPS?) Italijansko podjetje Sicon smo spoznali že pred dvanajstimi leti, po raznih nakupih in združevanjih pa so pristali v francosko-italijanski skupini Socomec Group. Čeprav se ukvarjajo predvsem z večdesetkilovatnimi UPS, so v zadnjih letih vedno bolj dejavni tudi v segmentu majhnih rezervnih napajalnikov. Njihovi modeli izstopajo po oblikovanju - vsi so sivi in imajo na sprednji plošči grafični prikazovalnik stanja električne napetosti. Mimogrede, Socomecove manjše modele večinoma izdeluje pogodbeni partner v Indiji.
Najmanjši na preizkusu je bil model NeTYS PL 750D. Široka in nizka naprava ima na zgornji strani šest varnostnih vtičnic, od tega štiri napajane. Čas delovanja je bil povprečen, 15 minut, cena prav tako, zato pa ima vgrajen vmesnik USB.
Močnejši NeTYS PE 1000 je klasične oblike, s štirimi vtičnicami "D" na zadnji strani. Oblikovan je kot majhen stolp. Deloval je spodobnih 41 minut, pa tudi razmerje cena/delovanje je bilo dobro. Vgrajen ima vmesnik USB. Zaradi dobre kombinacije cene, premostitvenega časa, garancije in zaradi vmesnika USB smo mu podelili priznanje zlati Monitor za dober nakup.
Model ITY-TW010B je predstavnik Socomecove najnovejše linije ITYS, v kateri poskušajo ponuditi dostopne priključne napajalnike nižjega in srednjega cenovnega razreda. Socomecov izdelek je po trajanju delovanja zelo podoben Informovemu Sinusu, a je precej dražji.
Socomecom je priložena programska oprema UniVision, napisana v javi. To nas samo po sebi sicer ne bi motilo, a vmesnik za upravljanje UPS je dostopen le z brskalnikom. Nerodno. Še dobro, da je programska oprema dobra in lahko v njej nastavimo marsikaj.
Sweex
Nizozemski Sweex ima sicer v proizvodni liniji nekaj lepih belo-zelenih UPS, a pri nas prodajajo samo črne škatle brez razpoznavne oblike.
Najšibkejši, Manageable UPS 500, je deloval le 12 minut, a je zaradi nizke cene dosegel drugo najboljše razmerje cena/delovanje v razredu od 500 do 800 VA. Kljub temu ga težko priporočamo za domačo rabo, ker ob pomanjkanju elektrike prav vztrajno in besno piska.
Navzven popolnoma enak je močnejši model Manageable UPS 800. Deloval je kar spodobnih 17 minut in prav tako kakor model 500 spada med cenejše, a ga "krasi" ista pomanjkljivost - nadvse moteče piskanje.
Večji, a enako oblikovan, je model Manageable UPS 1000. Ta je deloval povprečnih 34 minut, vendar je z nizko ceno dosegel drugo najboljše razmerje cena/delovanje na preizkusu. Ima štiri vtičnice (tri napajane) in izhod USB, ob izpadu elektrike pa - ne, niste uganili - ne piska, temveč močno brni.
Šibkejšima modeloma je priložena enostavna programska oprema RUPS 2000, močnejšemu pa PowerManagerLite, ki ga nismo mogli preizkusiti, ker priložena serijska številka ni delovala.
Trust
Za konec pa še eno nizozemsko podjetje, Trust. Gre za enega največjih evropskih izdelovalcev strojne opreme, ki izdeluje vse, od vžigalic, oprostite, mišk do UPS.
Najšibkejši model, PW-4075T (750 VA), je klasične oblike, v črno-srebrni kombinaciji, značilni za Trust. Najcenejši model na preizkusu je deloval povprečno dolgo, žal pa nima nobene možnost priklopa na računalnik. Če vam je vseeno, da bo računalnik crknil, ko se bo akumulator izpraznil, ga vsekakor priporočamo. Drugače pa ne.
Močnejši PW-4095T (950 VA) je na videz popolnoma enak 750 VA modelu. Razmerje cena/delovanje je pri njem še ugodnejše, čeprav je deloval le 22 minut. Žal tudi tega ne moremo povezati z računalnikom.
Najmočnejši, PW-4120M (1200 VA), je bil tudi najmočnejši UPS na preizkusu. Žal se ta moč ne pozna pri delovanju, saj je deloval le 36 minut. A tudi pri njem je cena odlična in celo z računalnikom ga lahko povežemo. Videz pa kazita glasno piskanje in glasen ventilator. Priložen je program Winpower, ki omogoča tudi nadzor z oddaljenih računalnikov.
Trusti izstopajo po ceni, pa tudi po garanciji. Če je bila vaša računalniška oprema poškodovana zaradi nedelovanja UPS, jamčijo nadomestilo do 20.000 evrov. Če to lahko dokažete, seveda.
Kako do pravega?
Se vam zdi zanimivo, da med izdelovalci UPS, ki jih lahko kupite v Sloveniji, ni nobenega tajvanskega ali kitajskega podjetja? Nam tudi. Očitno so izdelovalci z Daljnega vzhoda še zadovoljni s tem, da izdelujejo naprave, ki jih potem prodajajo drugi. Marsikateri od preizkušenih UPS je bil izdelan daleč na vzhodu, a za evropsko ali ameriško podjetje in (upamo) po njihovih specifikacijah in standardih.
Ko se odločate za nakup UPS, morate razmisliti o kar nekaj dejavnikih. Najprej je tu moč priključene opreme. Priporočamo vam, da si na podlagi naših meritev (glej okvirček Moč strojne opreme) seštejete moč naprav, ki jih želite priključiti na UPS, potem to pomnožite z 2 in iščete UPS, ki ima vsaj tolikšno deklarirano moč v vatamperih.
Razmislite tudi o glasnosti teh naprav. Če bo UPS stal v obljudenem prostoru, potem vsekakor poiščite takega, ki mu je mogoče piskanje izklopiti. Razmislite tudi o merah - nekateri so pokončni, drugi bolj nizki in ni nujno, da bo vsakemu ustrezal prostor, ki ga imate na voljo. Tudi teža zna biti problem.
Pri nadzoru se verjetno ne bo zatikalo, razen če imate v računalniku Visto. V tem primeru iščite UPS z vmesnikom USB. Na koncu pa naj vam bo za vodilo tudi cena.
Želimo vam dolgo in nepretrgano delujoče delovanje!