Kolesarski vse v enem

Unimoke – električno kolo, ki ga predstavljamo tokrat – je zanimiva mešanica med delovnim konjem in rekreativnim vozilom.

Opazovanje izdelkov v obdobju intenzivnega razvoja določenega segmenta je vedno zelo poučno, saj je mogoče iz končnih izdelkov razbrati razmišljanje snovalcev o tem, kako bodo uporabniki izdelek uporabljali in morda spremenili svoje navade.

Prevratniške tehnologije, torej takšne, ki razbijajo uveljavljene vzorce, navadno obrnejo svet snovalcev na glavo. To, kar je bilo še včeraj dovolj dobro ali celo napredno, malone čez noč postane zastarelo in dolgočasno ter predvsem neprivlačno za široko prodajo.

Zgodovina tehnologije je polna primerov, na primer nastanka digitalne fotografije, zaslonov LCD ali električnih kalkulatorjev, in pred desetletjem je podoben pogrom izvedel iPhone. Se še spomnite divjega razvoja pametnih telefonov pred tem? Vsak izdelovalec je v enačbo dodajal svoje zamisli – nekateri umetelne zaslone, drugi takšne ali drugačne tipkovnice in podobno. Toda po iPhonu so si vsi telefoni postali precej podobni in čeprav se izdelovalci trudijo, da bi poudarili razlike, so te tako majhne, da uporabnik lahko preskoči z uporabe enega izdelka na drugega brez pretiranega privajanja.

Na novih in intenzivno razvijajočih se področjih vlada ustvarjalni kaos in tako bi lahko trenutno opisali področje električne mobilnosti. Klasični izdelovalci se držijo preverjenih receptov, čeprav nove tehnologije odpirajo še druge možnosti. Predvsem pa te omogočajo novim razvijalcem, da uspešno tekmujejo z uveljavljenimi znamkami v razvijanju svojih konceptov. Zato smo pred leti že pisali o g. Niku Klanjšku in njegovem podjetju FlyKly, ki mu je z istoimenskim izdelkom – ličnim električnim pogonom za zadnje kolo vse-v-enem – uspelo na Kickstarterju. A razvoj ali vsaj iskanje idealnega izdelka ni zastalo. Enostavna elektrifikacija je še dodatno podžgala že tako inovativno kolesarsko srenjo in nastalo je kar nekaj zanimivih konceptov. Nekatere smo v Monitorju že omenili – reprodukcije klasičnih motociklov izpred skoraj 100 let (npr. Vintage Electric Tracker ali Italjet Ascot) ali pa gorsko kolo na steroidih (Xstrada). A tokrat gremo v uporabnejše vode.

Unimoke

Kolo Unimoke je zasnovala kopica Švicarjev in Nemcev, ki so si za postojanko izbrali španski otok Mallorca. Ta kombinacija germanske želje po uporabnosti in španske učinkovite ležernosti je skovala e-kolesarsko različico priljubljenih SUV oziroma, še raje, kar Mercedesovega Unimoga (ki je podobna dvoživka, saj je bil po drugi svetovni vojni zasnovan kot univerzalni kmečki stroj – čez teden za na polje, za konec tedna pa za prodajo na tržnici).

Ustvarjalci so se nekoliko zgledovali po ameriškem Super 73 in Hondinih malih motociklih iz 70. Okvir je tako precej preprost in izdelan iz jeklenih cevi. Pogonu je namenjen motor v zadnjem pestu. Uporabljen je Bafangov motor G060, ki z redukcijo 1 : 5 zmore klasičnih 250 W moči, a tudi skoraj avtomobilskih 80 Nm navora, ob priganjanju pa mu ne škodi niti 1000 W. Li-ionski akumulator ima napetost 48 V in zmogljivost 11,6 Ah, kar znese dobre pol kilovatne ure. Akumulator je standardne oblike »silverfish,« kar pomeni, da nismo priklenjeni na izdelovalca. Hkrati pa je v predelu okvirja še dovolj prostora za dodatne akumulatorje, ki bi doseg vozila še dodatno podaljšali. Akumulator se polni prek tripinskega priključka XLR (ki ga poznamo tudi iz naprednejših avdiofilskih naprav). Priloženi polnilnik polni s tokom 2 A, to je nekaj čez 100 W moči in kar zadostuje, da se baterija popolnoma napolni v 6 urah. Seveda je mogoče baterijo z močnejšimi polnilniki napolniti tudi prej, toda hitrejše polnjenje slabše vpliva na zdržljivost baterije.

Posebnost e-kolesa je tudi zaslon LED z informacijami o hitrosti, zalogi energije in podobnem, na njem pa lahko tudi spreminjamo nekatere nastavitve (npr. stopnja pomoči pri pedaliranju). Motor lahko tako tudi »odklenemo«, tako da nima omejene hitrosti na 25 km/h. To seveda lahko storimo le pri vožnji po zasebnih ali gozdnih cestah. Hitrost je v tem primeru omejena z močjo električnega sistema, Unimokov kontroler zmore do 20 A, torej 1000 W moči prenese na zadnje kolo. Glede na simulacije in prve preizkuse motor zlahka zmore hitrosti do 40 km/h. Izdelovalec ponuja tudi nadzor hitrosti z ročico za palec (thumb throttle), pri čemer za pospeševanje ni treba vrteti pedal in kolo spremenimo v e-moped. Toda v EU je ta prepovedan na neregistriranih vozilih, zato ga je treba naročiti posebej. Domet kolesa je seveda odvisen tako od hitrosti kot tudi od poganjanja. Če se zadovoljimo s skromno asistenco in mirnim tempom, lahko z enim polnjenjem naredimo tudi več kot 60 km. Če pa se zanašamo le na baterijo in obenem pretiravamo s hitrostjo, bo poti kmalu konec.

Ali je moje kolo motor?

Električna kolesa (in skuterje) kategorizirajo evropske direktive in uredbe. Že Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil je iz zakonodaje izvzela kolesa s pedali, opremljena s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo 0,25 kW, katerega moč se progresivno zmanjšuje in končno prekine, ko vozilo doseže hitrost 25 km/h, ali prej, če voznik neha poganjati pedala. Večina držav, tudi Slovenija, takih prevoznih sredstev torej ne šteje za motorje. (Poglavje I, 1. člen, alineja (h))

Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o Odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov pa je vozila klasificirala. Med lahka dvokolesna vozila na motorni pogon (L1e) spadajo električno gnana dvokolesna vozila z največjo hitrostjo 45 km/h in največjo trajno nazivno močjo 4 kW. Dodatno se kategorija deli še na Kolesa na motorni pogon (L1e-A), ki so zasnovana za uporabo pedal, pomožni motorni pogon pa je namenjen le pomoči pri pogonu na pedala in se mu moč zmanjšuje do hitrosti 25 km/h, njegova največja trajna moč je omejena na 1 kW. Preostala vozila, ki spadajo v kategorijo L1e in ne dosegajo meril za L1e-A (npr. vozila, ki imajo ročko za dodajanje moči ali pa močnejši motor), so avtomatsko uvrščena med dvokolesne mopede (L1e-B). Po slovenskem Zakonu o motornih vozilih, pravzaprav njegovi dopolnitvi ZMV-B, je treba od maja 2017 registrirati in homologirati vsa vozila, ki spadajo v kategorijo L1e.

Čeprav se zdi, da prinašajo zakonske ureditve precejšnje ovire, pa je treba vedeti, da so e-kolesa, sploh v rokah neizkušenih voznikov, lahko tudi nevarna. Izkušnje z Nizozemskega kažejo, da se je število tragičnih nesreč z ekolesi močno povečalo, pa bi težko rekli, da se Nizozemci ne znajo kolesariti. Naj omenimo, da naš zakon dovoljuje tudi posebna prevozna sredstva, ki jih upravljajo pešci, kamor lahko vtaknemo hoverboarde, elektrificirane rolke ipd., pri čemer dovoljuje vožnjo z njimi po kolesarskih poteh in pločnikih (in ne cestah!), a le, če to počnemo ob hitrosti, primerljivi s peščevo. Čeprav se zdi vsebina nekoliko dvoumna, pa je sporočilo jasno – električna vozila so dovoljena, dokler z njimi ne počnemo neumnosti in ne ogrožamo ali nadlegujemo drugih.

Kolo je odeto v 20-palčne debelajsaste (fat) gume, ki lepo dušijo neravnine na cesti sicer nevzmetenega okvirja. Mogoče je izbrati tudi bolj gladke cestne profile, toda grob motokrosistični profil deluje robustneje. Pri funkcionalnih vozilih, kot je Unimoke, ne moremo govoriti o klasični lepoti, saj je ta odvisna predvsem od uporabnosti. Tako Unimoke ponuja kar nekaj možnosti enostavnih predelav, na primer menjavo zadnjega dela sedeža z večjim prtljažnikom ali pa celo zabojem za prevoz tovora, preprosto namestitev prikolice ali pa le dodatna naslonjala za drugega (ali celo tretjega) potnika. Zelo zanimiva je velika prednja luč LED s premerom 18 cm, ki prav tako spominja na večje motociklistične reflektorje.

Čez drn in strn

Vožnja z Unimogom je nekoliko drugačna kot z običajnim kolesom. Svoje prispeva najprej teža, ki je zaradi teže motorja in predvsem baterije seveda precej zajetnejša od klasičnih koles. Na srečo je baterija pod sedežem, tako da težišče ostaja primerno na sredini. Naslednji nenavaden del je sedež, ki je podolgovat in obenem tudi precej širok, kar ždenje na njem naredi precej udobno, obenem pa je poganjanje pedal manj prikladno, kot bi si želeli. Toda ker je to kolo za krajše razdalje, ta podrobnost ne moti tako zelo. Nekoliko večji vozniki pa bodo morali sedeti nekoliko bolj zadaj, kar sicer ne omogoča najoptimalnejšega kota za vrtenje pedal, je pa toliko bolje za videz lenobnega križarjenja po mestu.

Na pomoč motorja se je treba nekoliko privaditi, saj je za zagon treba najprej nekoliko zavrteti pedala. A ob največjih stopnjah pomoči (Unimoke jih ima kar 9), je pospeševanje precej hitro in res terja nekaj privajanja, da kolo ohranimo pod nadzorom. Na srečo je kolo opremljeno z učinkovitimi kolutnimi zavorami, pogon pa se seveda izklopi, ko nehamo vrteti pedala. A ker imamo v motorju nekaj zobniških prenosov, kljub pomanjkanju regenerativnega zaviranja kolo začne hitro upočasnjevati.

Takšno električno kolo je zelo primerno za (pred)mestne prebivalce. V nasprotju s klasičnimi kolesi nam je njegova raba pri vsakdanji vožnji v službo v olajšanje, saj ni treba prevelikih naporov in zato na delovno mesto ne pridemo povsem prepoteni. Obenem pa je konstrukcija dovolj modularna, da ga z nekaj dodatki spremenimo v vozilo, ki zmore tudi prevoz otrok iz vrtca ali tovorjenje živil iz trgovine. Morda bi si želeli le nekoliko bolj sofisticiran motor z manj impulzivnim zagonom in možnostjo križarjenja ob stanovitni hitrosti.

Urban Drivestyle Unimoke V2

Večnamensko električno kolo.

Kje: urbandrivestyle.com.

Cena: 2890 EUR.

Za: Učinkovito mestno prevozno sredstvo.

Proti: Oblika podvržena uporabnosti.