Kolesje digitalne preobrazbe melje naprej

Zdaj že mora biti jasno: digitalna preobrazba ni zgolj tehnološka, nasprotno, je bolj kulturna sprememba poslovanja podjetij. In kot taka zahteva pravo kombinacijo ljudi, procesov in tehnologije.

Digitalna preobrazba je v dobrem desetletju temeljito spremenila podobo vseh panog. Podjetja si v okviru nje prizadevajo za popolno digitalno izkušnjo, s katero odgovarjajo na nenehno spreminjajoče se zahteve kupcev. Nekaterim to uspeva bolje kot drugim, očitno pa je, da podjetja (ne glede na velikost) med preobrazbo doživljajo strateške premike. Poslovati drugače je velik zalogaj. Nekaterim odlično uspeva in blestijo, spet druga so se znašla v težavah. Tista, ki niso propadla, so oslabljena postala tarče združitev in prevzemov. Že večkrat sem zapisal, pa bom še enkrat: digitalni darvinizem je bistveno močnejši od analognega.

Čeprav se podjetja že dolgo zavedajo vrednosti digitalne preobrazbe pri oblikovanju svoje prihodnosti, so včasih pred njo uvrstila druge prednostne naloge. A se je to le redko obneslo, saj zategovanje pasu (beri: varčevanje) deluje le do neke mere in se vse morebitne rezerve izčrpajo. Pa tudi sicer poslovna logika narekuje vlaganje v napredek, v stanje, kjer se podjetje loči od konkurence in je zato uspešnejše. Dajanje prednosti digitalnim prizadevanjem se je v praksi izkazalo za enega najpomembnejših poslovnih dejavnikov za uspeh v svetu, v katerem je konkurenca med podjetji vse večja. Posel je danes globalna stvar, zanašanje zgolj na lokalno okolje pa nevarno, čeprav je še včeraj delovalo kot rešilna bilka.

Digitalna preobrazba je edina pot (naprej)

Analitsko podjetje Gartner ugotavlja, da je lani več kot 90 odstotkov podjetij sodelovalo v različnih digitalnih pobudah, kar poudarja vseprisotno naravo digitalizacije v vseh panogah gospodarstva. Konkurenčna analitska hiša Forrester Research pa je ugotovila, da je v ZDA še vedno kar 23 odstotkov podjetij brez kakršnekoli odvisnosti od digitalnih storitev ali izdelkov – delež, ki je malo verjeten celo v Sloveniji.

In ko smo že ravno pri ugotovitvah analitikov, poglejmo, kaj pravijo v IDC. Digitalna preobrazba ni več le strateška izbira, temveč poslovni imperativ, kar je izrazilo 27 odstotkov direktorjev podjetij, ki jo prepoznavajo kot ključno za preživetje na konkurenčnem trgu. Prav tako velja omeniti trende naložb in porabe na področju digitalne preobrazbe. Neposredne naložbe v digitalno preobrazbo naj bi se letos povzpele na impresivnih sedem bilijonov ameriških dolarjev, pri čemer je povprečna letna rast na tem področju v obdobju med letoma 2020 in 2023 dosegala zavidljivih 18 odstotkov. Podjetja torej vlagajo v lastno digitalno preobrazbo. Pa so pri tem uspešna? Research and Markets vpliv digitalne preobrazbe na gospodarske posledice ocenjuje kot izjemen, saj so podjetja, ki se digitalno preoblikujejo, že lani predstavljala več kot polovico svetovnega BDP!

Toda motivi za digitalno preobrazbo se ne bi mogli bolj razlikovati, pri čemer prednjačijo raba tehnologije za poenostavitev delovnih tokov in ročnih procesov (70 odstotkov), priložnosti za rast (51 odstotkov) ter povečani pritiski konkurentov (41 odstotkov).

Poslovati učinkoviteje

To je vsekakor eden velikih motivov podjetij. Letos bo pomemben trend na poti digitalne preobrazbe podjetij razširjena uporaba tehnologij za avtomatizacijo poslovanja. Učinkovita uporaba tehnologij v oblaku, orodij za enostavno programiranje, hiperavtomatizacija, umetna inteligenca in druge tehnologije bodo močno pripomogle h krepitvi digitalizacije poslovanja podjetij. V praksi se digitalizacija kaže kot hibridno delo, inteligentno iskanje, raba podatkovnih platform, strojnega učenja in umetne inteligence pri delu ter razvoju itd. Preverili smo tudi nekatere od najnovejših dosežkov na področju tehnologije digitalne preobrazbe, ki bodo »na radarju« podjetij v letošnjem letu.

Z umetno inteligenco nad stroške

Če ste menili, da bo umetna inteligenca skrbela predvsem za kreativnost, ste se zmotili. Podjetja za zdaj zanima drug vidik. Želijo namreč, da umetna inteligenca skrbi za znižanje operativnih stroškov poslovanja. Ta to dostavlja z analizo in nadzorom različnih sistemov in virov, saj zajezi prekomerno porabo, odkriva neuporabljene vire, zaposlenim prihrani ogromno časa, skratka, pomaga znižati stroške poslovanja.

Če uspe podjetju umetno inteligenco »spustiti« v poslovnoinformacijski sistem ERP, mu ta lahko pomaga zmanjšati porabo, izboljšati učinkovitost virov in povečati produktivnost. Čeprav je podjetje morda že investiralo v tehnologijo in orodja na najvišji ravni, se ponavadi največ rezerv skriva v zaledju – zalednih sistemih, procesih in aktivnostih, ki so ostale pozabljene, celo spregledane. Tudi te je treba nenehno izpopolnjevati, če naj bi doseg(a)li merljive rezultate in visoko stopnjo donosnosti.

Že večkrat sem zapisal, pa bom še enkrat: digitalni darvinizem je bistveno močnejši od analognega.

Personalizacija in povezane uporabniške izkušnje

Personalizacija storitev bo ključni dejavnik, ki bo odločal o uspehu podjetij v prihodnje. Tako podjetja kot kupci se vendarle učijo, da ni brezplačne vsebine ali vsebine, ki bi ustrezala vsem. To velja tudi za izdelke in storitve podjetij. Bolj kot bo prodajni pristop inovativen, boljši bodo rezultati. Podjetja morajo zato personalizirati svoj pristop, saj zgolj »potiskanje« izdelkov in storitev (potencialnim) kupcem ne zadošča (več). Pristop, poimenovan pametnejša personalizacija, prinaša dobre rezultate, saj kupec dobi občutek, da mu je izdelek (ali storitev) pisan na kožo. In tovrstna pametna personalizacija mora biti prisotna povsod, kjer se blagovna znamka sreča s stranko. Personalizacija je in bo ključnega pomena za uspešno digitalno preobrazbo in upravljanje odnosov s strankami slehernega podjetja.

Z roko v roki s personalizacijo pa hodi tudi t. i. povezana uporabniška izkušnja. Povprečno število aplikacij, ki se uporabljajo v podjetjih, se hitro povečuje. Na drugi strani pa stranke oziroma kupci pričakujejo doslednost, ko prehajajo med več kanali, prek katerih so v stiku s podjetjem – spletne trgovine, mobilne aplikacije, sporočilnega sistema, službe za reklamacije in popravila itd. Nudenje povezane uporabniške izkušnje za podjetja postaja nov imperativ na področju digitalne preobrazbe. Raziskave namreč kažejo, da »večkanalne« stranke z bolje povezanimi izkušnjami ostanejo s podjetjem dlje časa in tudi kupijo več. Povezana izkušnja preprosto pomeni, da strankam omogočite izboljšano in poenoteno dostopnost kjerkoli in kadarkoli. To pa je v praksi vendarle težko doseči. Kot ugotavljajo raziskave, je v povprečno velikem podjetju v rabi v povprečju 900 aplikacij, vendar jih le 29 odstotkov med njimi lahko ponudi povezano izkušnjo.

Podatki in zasebnost

Kri digitalne preobrazbe so kakopak podatki, saj si podjetja želijo uvesti podatkovno gnano poslovanje in predvsem podatkovno utemeljeno sprejemanje odločitev. Odkrivanje in analiziranje potenciala podatkov sta postala ključnega pomena ne le za spodbujanje ali racionalizacijo poslovanja, temveč tudi za uvajanje novih izdelkov in storitev. Učinkovitost sodobnih podjetij je vse bolj povezana s pretokom podatkov in informacij (ter zato odločitev) znotraj podjetja.

Ko beseda nanese na podatke, sta pomembna tudi zasebnost in zaupanje. Gre za pomembna vidika, ki bosta odločala o napredku podjetja na poti digitalne preobrazbe. Ena od globalnih raziskav, v kateri je sodelovalo več kot 4.000 blagovnih znamk, je ugotovila, da je kar 61 odstotkov blagovnih znamk izgubilo zaupanje potrošnikov, ker niso zaščitile njihovih podatkov in informacij. To je vse večja vrzel med potrošniki in blagovnimi znamkami, na katero se morajo podjetja bolj osredotočiti, če želijo napredovati. Obdelava in skrb za podatke strank sta ključnega pomena za zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje, a morata biti izvedena transparentno in skrbeti za zasebnost strank.

Tehnološki pospeški digitalne preobrazbe

Kot sem omenil v uvodu, tehnologija ne sme biti v prvem planu digitalne preobrazbe, je pa lahko njen katalizator oziroma pospeševalnik. Veliko podjetij skrb za digitalno preobrazbo poslovanja naloži oddelku IT, kar je seveda velika napaka. Informatiki namreč ne poznajo bistva vseh poslovnih procesov niti nimajo »domišljije«, kako posamezno področje še izboljšati, zato potrebujejo znanje in ideje poslovnih uporabnikov s teh področij, sami pa so lahko predvsem tehnična podpora oziroma delni izvajalci sprememb. Res pa je, da morajo podjetja za uspeh na digitalni poti pogosto preseči trenutne zmogljivosti svojega IT-okolja. Pri tem si najpogosteje pomagajo z oblačnimi storitvami več oblačnih ponudnikov. A tu naletijo na novo prepreko. Upravljanje več oblakov, zlasti pri prenosu delovnih bremen med oblaki, je velik izziv. Rešitve za to težavo ponujata razvoj, ki temelji na vtičnikih API, in tehnologija »zabojnikov«. Programabilni vtičniki API pomagajo odkleniti edinstvene funkcionalnosti aplikacij, ki se nahajajo v okoljih z več oblaki, kako te programske in podatkovne pakete dostaviti v obdelavo, pa je prepuščeno programskim zabojnikom.

Za povprečno podjetje velja, da ima relativno podhranjen oddelek IT, če ga sploh ima, oziroma povedano drugače, je oddelek IT bolj v funkciji vzdrževalca IT-okolja kot pa njegovega razvoja. Za takšna podjetja je izjemnega pomena partnerski ekosistem. Vključevanje v strateška partnerstva postaja vse večjega pomena, ko se poslovanje podjetja širi. Uspešna podjetja so že začela graditi skupni ekosistem zunanjih partnerjev, deležnikov in strank. Takšne poti je zaslediti tudi pri večini slovenskih podjetij, saj jim prav partnerski ekosistem pomaga pri digitalni preobrazbi in vključevanju izdelkov ter storitev v digitalne izkušnje strank.