Koliko stane zvonjenje?

V Evropi smo navajeni, da nas zvonjenje telefonov ne stane nič. Desetletja smo učili, da dokler se ne oglasimo, ne stane nič. Prav tako nas ne more presenetiti noben strošek, dokler smo v domačem omrežju, pa če nas kličejo še s tako eksotične številke. V Severni Ameriki pa so pravila drugačna, kar lahko v denarnici občutimo med gostovanjem.

Pri podrobnem branju cenika novega ponudnika mobilne telefonije Re:do, o katerem smo pisali v prejšnji številki, najdemo nič kaj izpostavljen stavek: »Med gostovanjem pri nekaterih mobilnih operaterjih v tujini (zlasti v ZDA in Kanadi) se kot vzpostavitev dohodnega ali odhodnega klica šteje že, ko klicani telefon zazvoni.« Obrv se privzdigne. Gre za poceni bližnjice nizkocenovnega operaterja? Pregled cenikov ostalih operaterjev je pokazal, da ima identično dikcijo tudi Bob. Kaj se dogaja?

Še podrobnejše kopánje po cenikih pokaže, da tudi Telekom Slovenije med kopico drugih opomb o uporabi v tujini za odhodne klice izpostavlja: »Pri nekaterih operaterji v ZDA se v primeru, da zveza ni vzpostavljena, zaračuna čas zvonjenja po ceniku za odhodne klice.« Pri tem je treba priznati, da brez pomoči Telekoma Slovenije tega opozorila sploh ne bi bil našel, ker je zapisano v Prometnem ceniku za mobilne storitve (da, obstaja več dokumentov) na četrti strani v zadnjem stavku daljšega okvirja pod eno izmed preglednic. Upal bi si trditi, da tudi velika večina drugih uporabnikov še svoj živi dan ni slišala za kaj takega. V cenikih A1, Telemacha in T-2 podobne dikcije ni bilo najti, a povsem mogoče je, da je le zelo dobro skrita.

Različne malo znane podrobnosti pri uporabi in zaračunavanju mobilne telefonije smo v Monitorju že večkrat izpostavili. Odkar smo lani pisali o astronomskih stroških pri uporabi mobilnih omrežij na ladjah (Roaming na ladjah – pregrešno drage minute, Monitor 10/22), je večina operaterjev v cenike in na spletne strani dodala izrecna opozorila, da za ta omrežja ne veljajo pravila evropskega gostovanja. Že davno pa smo pisali, da LTE kljub izklopljenemu prenosu podatkov lahko prenaša njihove manjše količine (V tujini izklopite LTE!, Monitor 04/16), kar se je tudi že znašlo v opozorilih nekaterih operaterjev. Ne delamo si utvar, da je prav pisanje v Monitorju odločilno vplivalo na širšo prepoznavnost teh pojavov, je pa gotovo k temu vsaj pripomoglo. In ker je tudi operaterjem v dolgoročnem interesu, da so stranke pretežno zadovoljne, so opozorila zdaj jasno izpostavljena.

Komercialna odločitev

V Evropi smo navajeni ureditve, po kateri se nevzpostavljeni klici ne zaračunavajo. Še iz dijaških ali študentskih časov poznamo »zvrcanje«, ko je kličoči odložil po enem ali dveh zvonjenjih, ker ga to ni nič stalo. Pred uvedbo enotnega gostovanja po EU smo si tako zniževali (ali pa vsaj prelagali) stroške gostovanja. Zvonjenje je pač zastonj.

Re:do ameriške posebnosti pri zaračunavanju zvonjenja ne skriva.

Da se klic zaračuna šele, ko ga klicani prevzame, je v resnici komercialna odločitev operaterjev in ne tehnološka nujnost, zato bi lahko bila tudi drugačna, in to v katerokoli smer. Starejši bralci se bodo spomnili, da se v Sloveniji pred 20 leti klici, ki so bili krajši od treh sekund, niso obračunavali (v nekaterih paketih). V ZDA pa so se operaterji večinsko odločili drugače. Zvonjenje se zaračuna kot vzpostavljeni klic.

Pri Telekomu Slovenije so nam pojasnili, da ne gre za nobeno novost. »V ZDA pa imajo operaterji na podlagi svoje lastne poslovne odločitve že od nekdaj drugačno poslovno prakso, ki jo izvajajo tudi za gostujoče uporabnike. Pri njih se v primeru, da zveza ni vzpostavljena, kličočemu zaračuna čas zvonjenja po ceniku za odhodne klice.« To ni odvisno od uporabljenega omrežja (3G, LTE, 5G), temveč velja za vse, ker je praksa komercialna. V A1 so dodatno pojasnili, da to velja tako za odhodne klice kakor dohodne: »Pomembno je poudariti, da pri tem ne gre za tehnično ureditev, ampak komercialno odločitev zgoraj omenjenih mobilnih operaterjev, ki je regulatorno omogočena. Metoda zaračunavanja prav tako ni povezana s tehnologijo. Pri uporabnikih, ki gostujejo v mobilnih omrežjih, ki kot vzpostavitev klica razumejo že samo zvonjenje, so na enak način obračunani vsi klici (odhodni in dohodni, sprejeti, zavrnjeni in neodgovorjeni).«

Na Telekom Slovenije smo se obrnili s konkretnimi primeri in izvedeli naslednje. Če ste v ZDA in kličete na drugo ameriško ali slovensko številko, se bo že zvonjenje zaračunalo kot vzpostavljeni klic. Velja tudi obratno, in sicer se med gostovanjem v ZDA dohodni klic bodisi z ameriške ali slovenske številke klicanemu šteje kot vzpostavljeni klic. In ker se v pravi tujini, torej zunaj EU, obračunavajo tudi prejeti klici, to ni zastonj. Ne zaračuna pa se zvonjenje, če iz Slovenije kličemo v ZDA.

Iz A1 so sporočili še, da to prakso v ZDA uporabljajo T-mobile USA, VIAERO Wireless, COMMNET Wireless in AT&T, v Kanadi pa Rogers Wireless. Tudi oni poudarjajo, da neodgovorjenih klicev iz Slovenije v ZDA ne zaračunavajo. O cenah tu ne moremo pisati, ker so odvisne od konkretnega paketa in morebitnih dodatnih zakupov.

Čeprav je zaračunavanje klica pred prevzemom sorazmerno slabo poznana posebnost severnoameriških omrežij, očitno Slovenci tja ali tam ne kličejo tako pogosto, da bi bil to problem – ali pa so popotniki s tem seznanjeni. V A1 so povedali, da je pritožb na te obračunane neklice zelo malo, v Telekomu Slovenije pa reklamacij sploh nimajo, pravijo. Kljub temu bodo navedeno ureditev dodatno izpostavili, so obljubili.

Telekom Slovenije navaja kopico posebnosti, med katerimi zaračunavanje zvonjenja ne izstopa.

In to je tudi namen tega prispevka. Odstrtje še ene, manj poznane teme iz sveta mobilnih omrežij, ki na veliko večino uporabnikov nima vpliva, na nekaj naročnikov pač. Ko boste naslednjič v ZDA, pa čez noč vendarle ugasnite telefon.

Kaj je zvonjenje

Ko kličemo uporabnika, ki je v tujini, poteče komunikacija v več korakih. Enolični identifikator uporabnika je njegova telefonska številka oziroma MSISDN (mobile station integrated services digital network). Ker kličoči ne ve, kje je klicani, se klic preusmeri do najbližjega GSMC (gateway mobile switching center) v domačem omrežju. Ta iz MSISDN ugotovi, kdo je pristojni HLR (home location register), in ga vpraša, kako doseči naročnika. HLR že od prej ve, kje uporabnik gostuje, zato VLR (visitor location register) vpraša po identifikacijski številki naročnika MSRN (mobile station roaming number). VLR vzpostavi MSRN (ta je za vsak klic drugačna) ter jo posreduje GSMC. Ta tako zna klic usmeriti do pravilnega MSC (mobile switching center). Ta zdaj ve, kateremu telefonu MSRN pripada, zato ga poišče v omrežju. Ta vpraša BSC (base station controller), ki pokrivajo ustrezne celice, v kateri je telefon z določeno identifikacijsko številko (IMSI ali TMSI). Pristojna bazna postaja se odzove in kontaktira telefon, ki zazvoni. Če naročnik odgovori, se vzpostavi namenski komunikacijski kanal.