Komentar - Čarobne besede

Tako kot na marsikaterem področju se tudi v računalništvu pojavlja množica čarobnih besed, takih, ki skoraj ne potrebujejo razlag, ampak so same po sebi dovolj, da prepričajo. Nekoč je obstajal rek »Nobody ever got fired for choosing IBM«, torej da nihče ni izgubil službe, če je izbral IBM. Resda je bil IBM takrat spoštovanja vredno podjetje, a bolj kot za tehnične prednosti je šlo za njihov ugled. Bil je varna izbira, taka, zaradi katere nam niso nadrejeni imeli kaj očitati.

Podobnih primerov je v računalništvu nešteto. Vsakih nekaj let pridejo nove čarobne besede, novi buzzwordi, novi hajp. V zadnjih nekaj letih so to, recimo, umetna inteligenca, strojno učenje, pametna industrija 4.0, big data ... Pred dobrim letom so vsi potrebovali blockchain, še pred tem (no, ali pa še vedno) pa računalništvo v oblaku.

Take marketinško obarvane čarobne besede se seveda množično pojavljajo tudi pri napravah, ki jih preizkušamo na teh straneh. Telefoni so po novem gnani z umetno inteligenco (s tem se hvalijo tudi že proizvajalci televizorjev), prenosniki pa se že desetletja prekrivajo z nalepkami »Intel inside«, logotopi Nvidie in drugih.

Tako kot je nekoč veljala kot varna izbira IBM, se je na prestolu procesorjev že pred leti ustoličil Intel.

Tako kot je nekoč veljala kot varna izbira IBM, se je na prestolu procesorjev že pred leti ustoličil Intel. In to tako zelo močno, da je marsikdo povsem pozabil, da obstaja tudi alternativa. Da, AMD še živi, pravzaprav Intel prehiteva po levi in po desni.

V prejšnji številki Monitorja ste lahko prebrali veliki preizkus procesorjev, kjer smo dvema podelili nagrado Zlati monitor. Morda se je takrat komu zdelo nenavadno, toda obe nagradi sta šli v tabor AMD. Enostavno se je zgodba pri namiznih procesorjih obrnila - AMD je s procesorji Ryzen naredil občuten skok naprej ravno v času, ko je pri Intelu prišlo do večjih zamud pri vpeljavi novosti.

Konec poletja smo lahko prebrali zanimivo statistiko podjetja Mindfactory, sicer enega večjih nemških distributerjev. Pri njih se že leto dni proda več procesorjev AMD kot Intel, v juliju je bilo razmerje prodaje celo štiri proti ena. Resda gre tu za prodajo posameznih procesorjev, torej niso vključeni prenosniki in sestavljeni računalniki, a vseeno gre za zanimiv podatek. Podobno stanje kaže tudi Amazon – v času pisanja so med desetimi najbolj priljubljenimi procesorji le trije Intelovi modeli, ostalih sedem pa je AMD.

V tej številki lahko sicer preberete preizkus prenosnika s procesorjem AMD, a gre žal za procesor z nekaj let staro zasnovo, zato ni ravno merilo. Ker pa se je začelo pojavljati vse več prenosnikov s procesorji družine Ryzen, računamo, da jih bomo v kratkem dobili tudi na preizkus.

Skok vstran, na drugi dve čarobni besedi – Workstation in Xeon! Pred kratkim smo svetovali znancu, ki je zahteven oblikovalec fotografij in videa, in je prišel na idejo, da potrebuje Workstation, delovno postajo »resnejšega kalibra«. A ker je vseeno omejen s proračunom, se je odločil za rabljeno alternativo, kjer za dobrih tisoč evrov dobi šestjedrni procesor Xeon in vse, kar spada zraven.

A videz vara, čarobne besede pa pogosto tudi. Workstation se že dobro sliši, procesor Xeon tudi, a ker gre za nekaj let staro sestavo, so številke hitro pokazale, da lahko danes za enak denar občutno zmogljivejšo zverino. Novo. Da, tako, v kateri bije AMD Ryzen z osmimi jedri.

Intel ima na svoji strani še vedno prepoznavnost, a pri Monitorju vsekakor pozdravljamo konkurenco, ki jo ponuja AMD, saj je to nedvomno bolje za nas, končne uporabnike.