Komunikacije z inteligenco

Dandanes se že skorajda vsak mobilni telefon višjega razreda ponaša z nazivom "pametni telefon". Pri tem seveda ne gre za kakšno dejansko pamet ali inteligenco, temveč predvsem za dodatne možnosti, ki jih te naprave omogočajo poleg telefoniranja.

Zlati monitor

Čeprav preizkus pametnih telefonov in ročnih računalnikov ne more biti povsem empiričen, kot je, denimo, preizkus tiskalnikov ali procesorjev, smo se odločili podeliti dva zlata monitorja, in sicer aparatoma Qtek S200 in Nokia E61.

Ta dva pametna telefona zelo prekašata konkurenco, prvi kot najboljši križanec med mobilnim telefonom in ročnim računalnikom, drugi pa po nadvse širokem naboru lastnosti in funkcionalnosti. Qtekov model si je sicer prislužil negativne točke, ker ne podpira slovenščine in UMTS, vendar sta zato toliko bolj prepričljiva oblika in preprosto ravnanje z napravo, po zaslugi česar je ta zmogljivi pametni telefon eden najbolj vsestransko uporabnih. Nokia E61 je po drugi strani zaradi večjega zaslona in tipkovnice nekoliko večja, a še zmeraj primerna za žep, ponuja pa zares vse, kar poslovnež potrebuje. Nova različica Symbiana je namreč nadgrajena s podporo različnim vrstam "potiskanja" elektronske pošte, tudi z BlackBerry Connect, na voljo je pregledovanje in urejanje dokumentov Microsoft Word in Excel, za povezovanje pa E61 ponuja IR, bluetooth, WLAN 802.11b/g in UMTS.

Predvsem so to naprave z "resnimi" operacijskimi sistemi, ki podpirajo nameščanje programov, h katerim štejemo Symbian OS, ki ga uporabljajo predvsem Nokie in Sony Ericssoni, Microsoft Windows Mobile, ki ga najdemo v Qtekih, modelih HP in nekaterih Motorolah, Palm OS, ki je vse redkejši, BlackBerry, ki poganja zgolj istoimenske naprave, in Linux, ki je po svetu sicer precej priljubljena rešitev, vendar nam v Sloveniji ni uspelo najti mobilne naprave, ki bi jo poganjal. Ne smemo pa pozabiti še jave, ki sicer ni operacijski sistem, a omogoča nameščanje programov na različnih platformah. Ti programi so resda večinoma igre, a javo podpirajo skoraj vsi telefoni na trgu, razen najcenejših. Potem pa je tu še drug način klasifikacije "pametnih telefonov"; naprave, ki podpirajo usklajevanje podatkov - torej imenika, koledarja in opravil - z računalnikom, načeloma z Microsoftovim Outlookom in Lotus Notes, kar je pravzaprav ena izmed najuporabnejših nalog mobilne naprave, ki je botrovala uspehu Palmov v drugi polovici devetdesetih.

Zgodovina

Po nekaterih neuspešnih poizkusih izdelave nekakšnega ročnega računalnika (najbolj v nebo vpijoč je neuspeh Applovega Newtona) je takrat razmeroma majhnemu podjetju Palm uspelo prebiti led s Piloti. To ime so sicer morali precej hitro spremeniti zaradi tožbe izdelovalca pisal Pilot, vendar so Palmi postali zakon. Prva funkcionalnost je bila vsekakor možnost upravljanja podatkov na poti, sploh z zelo kakovostnim prepoznavanjem pisave, kmalu pa so nastali tudi razni programi, ki so te osnovne funkcionalnosti še nekoliko razširili. Tako je bilo mogoče voditi osebne finance, prenašati elektronsko pošto na napravo za poznejše branje, pregledovati in urejati Wordove in Excelove datoteke ter seveda igrati preproste igre. Hkrati so bili Palmi hitri in so se ponašali z zmogljivim akumulatorjem, ki je zdržal več kot teden dni.

Palmi so z uvedbo infrardečega vmesnika začeli omogočati tudi povezavo z mobilnimi telefoni in prek tega prenos elektronske pošte (vsaj glave vsakega sporočila) na napravo. Ker so se takrat že prijemali mobilni telefoni, se je vsem zdelo samo še stvar leta ali dveh, preden bo na voljo kak solidni križanec.

A s temi križanci je bil križ. Izdelovalci naprav so hitro ugotovili, da je bodisi treba žrtvovati poglavitne prednosti mobilnega telefona (majhnost, priročnost, trajanje akumulatorja) ali pa prednosti ročnega računalnika (predvsem velik, za dotik občutljiv zaslon). Hkrati so križanci tudi stali bistveno več kot dve posamični, zmogljivejši napravi.

Tako so mobilni telefoni dolgo živeli ob boku ročnih računalnikov, edini sorazmerno uspešen koncept je bil Nokiin Communicator, ki pa je zmeraj ostal zgolj nišni izdelek, namenjen predvsem direktorjem. Trg ročnih računalnikov se je razširil, nanj so vstopila podjetja, kot so Compaq z zelo uspešnim iPAQom, Sony s palmovskim modelom Clie, pa Casio, Toshiba, Dell, Fujitsu Siemens Computer, Asus... Hkrati so izdelovalci mobilni telefonov doživeli oster odziv na obisk najpomembnejšega moža v računalništvu, takrat še generalnega direktorja Microsofta Billa Gatesa. Čeprav nikoli ni bilo natančno razjasnjeno, kaj je Gates predlagal direktorjem Nokie, Ericssona, Motorole, Matshushite in Siemensa, so ta podjetja zelo kmalu zatem ustanovila skupno podjetje za razvoj operacijskega sistema za mobilne naprave. K sodelovanju so povabila tudi ne najuspešnejšega izdelovalca ročnih računalnikov Psion in nastal je Symbian. V lastništvu podjetja je sčasoma prišlo do nekaterih sprememb - izstopila sta Motorola in Psion, vstopila pa Sony Ericsson in Samsung - vendar je Symbianov operacijski sistem danes najbolj uporabljan sistem na mobilnih napravah.

Nastavljanje elektronske pošte v Symbian Series 60

Izberite protokol.

Ime strežnika.

Izbira dostopne točke.

Poštni predali se naselijo med mape za sporočila.

Številni telefoni poslovnega razreda, tako "pametni" kot tudi običajni, že nekaj let ponujajo možnost vsaj omejenega prejemanja elektronske pošte. Novejši telefoni vse bolj integrirajo elektronsko pošto v funkcijo sporočila, poleg kratkih sporočil SMS in večpredstavnih MMS, pri nekaterih operacijskih sistemih (BlackBerry, Windows Mobile) pa tudi ni več preprosto ločiti med različnimi vrstami sporočil, ki smo jih prejeli.

Nastavitve za prejemanje elektronske pošte na mobilni telefon so skorajda povsem enake nastavitvam na računalniku, treba je le vnesti ime POP ali IMAP ter SMTP strežnika, uporabniško ime in geslo. Pri tem večina operacijskih sistemov prenese vsa sporočila, ki jih imamo trenutno v strežniku (to je za resnega poslovneža, ki sporočil ne briše, bolj ali manj grozno), nekateri pa zgolj nova sporočila, ki prihajajo. Zaradi še zmeraj precej visokih cen prenosa prek GPRS in omejitve pomnilnika na telefonu je priporočljivo odkljukati zgolj prenos glav sporočil, prvih nekaj KB ali pa sporočil brez priponk, saj nam poplava podatkov lahko povzroči začasne ali celo trajne težave pri delovanju telefona.

Oba operaterja ponujata tudi možnost pregledovanja elektronske pošte na mobilnih dverih Planet in Vodafone live!, pri čemer Planet z nekaterimi nastavitvami omogoča tudi ogled naše osebne elektronske pošte, Vodafone live! pa le pošte na posebnem naslovu, ki si ga lahko vsak naročnik ustvari sam.

Tretja in zagotovo najzanimivejša možnost pregledovanja elektronske pošte na mobilni napravi pa je z uporabo rešitev, kot sta BlackBerry in Integral, ki ju ponujata operaterja in temeljita na t. i. tehnologiji potiskanja pošte iz strežnika na mobilno napravo uporabnika. Ti dve storitvi sta zaenkrat omogočeni le na peščici naprav, vendar jih bo vse več in več. Kmalu se jima bo pridružila še konkurenca s strani Microsofta (Exchange 2003 SP2), ki pa nam je še ni uspelo preizkusiti.

Danes

Dogajanje na trgu je sledilo osnovnim sanjam s konca devetdesetih - ustvariti križanca, pametni telefon, mobilni računalnik ali kakorkoli že - in polagoma sta se uveljavila dva osnovna modela. Prvi temelji na vnosu podatkov prek številčnice, drugi pa prek zaslona, občutljivega za dotik. V zadnjem času je vse več tudi aparatov s celotno tipkovnico QWERTY na mestu številčnice, ne smemo pa pozabiti Nokiinega Communicatorja, ki sicer ni dobil posnemovalcev, a ima trume zvestih uporabnikov.

Na prvi model prisega predvsem Nokia, ki ga je pravzaprav utemeljila s svojim uporabniškim vmesnikom Series 60. Operacijski sistem Symbian namreč nima privzetega uporabniškega vmesnika, temveč ga dodajajo sami izdelovalci naprav; poleg Series 60 so razširjeni še UIX, ki ga uporablja Sony Ericsson, in Nokiina Series 90, ki poganja Communicatorje, ter Series 80 za telefone, ki ponujajo mobilno zabavo. Drugi velik podpornik prvega modela je Microsoft, ki prav tako ponuja en operacijski sistem z več uporabniškimi vmesniki; Windows Mobile Smartphone je namenjen napravam, ki so bliže telefonom, Windows Mobile Pocket PC pa je mišljen za naprave, ki so bliže ročnim računalnikom. Poleg njih ta model uporabljajo še Sony Ericsson s prej omenjenim UIXom, Nokia s Series 80 in Palm s PalmOS.

S številčnico

Model uporabe s številčnico je bistveno bolj razširjen kot model z zaslonom na dotik, najverjetneje predvsem zato, ker gre pravzaprav za nekoliko zmogljivejše mobilne telefone, ki jih zna v osnovi uporabljati prav vsakdo. Posledično to pomeni, da jih številni uporabniki tudi uporabljajo zgolj kot navadne telefone in ta "pamet" ostane neizkoriščena, a tako je tudi s številnimi računalniki. Prednost teh aparatov je preprosta raba tako telefonskih kot tudi dodatnih funkcionalnost, hkrati pa akumulator večinoma zdrži solidno dolgo za normalno rabo. Slabost tega modela pa je v težavnem vnašanju podatkov.

Pisanje kratkih sporočil SMS s številčnico je nekaj vsakdanjega, a pri nekoliko daljših (in morebiti tudi uradnih) komunikacijah, kot je elektronska pošta, je večkratno pritiskanje na številke zelo nadležno. To težavo odpravijo naprave s celotno tipkovnico, kot so BlackBerry, preizkušeni HPjevi iPAQi, večina Nokiine nove serije E in nekateri modeli, ki jih napovedujejo drugi izdelovalci. Čeprav je celotna tipkovnica majhna, je vendarle boljša od številčnice in spreten uporabnik lahko hitro usvoji tipkanje s palci. Z nekaj izkušnjami tako večino komunikacije in nekaj temeljnega urejanja dokumentov opravimo po elektronski pošti, za resno delo pa je vendarle bolje sesti za računalnik.

Fotoaparati

Morda fotka/detajl kakega mobitelovskega fotoaparata

Čeprav so postali digitalni fotoaparati skorajda nepogrešljivi sestavni del vsakega mobilnega telefona, jih v nekaterih poslovnih modelih ne bomo več našli. RIM, denimo, nikoli ni ponujal fotoaparata v svojih BlackBerryjih, Nokia v E61 in SonyEricsson v W950 pa sta se jim odrekla. Razlog je preprost. Ti aparati merijo na poslovne in druge uporabnike, ki pogosto ravnajo z zelo zaupnimi informacijami ali celo delajo v varnostno občutljivih okoljih, kot so raziskovalne in vojaške ustanove, državna uprava ter podobno. Tja je prepovedano nositi fotoaparate in druge naprave, ki bi omogočale krajo zaupnih informacij. In ker so te stranke - direktorji, raziskovalci, vodstva držav - pripravljene seči precej globoko v žep za zmogljive in vsestransko uporabne mobilne telefone, so jim izdelovalci ustregli.

Z zaslonom na dotik

Zaslone na dotik so uveljavili ročni računalniki, a se na drugih področjih, kot so, denimo, tablični računalniki, (še?) niso zares prijeli. Izbiranje funkcij s pisalom je preprosto in hitro, ko ga usvojimo, pa je uporabna tudi prepoznava pisave. Seveda ni niti blizu temu, kar lahko dosežemo s tipkovnico, a nekaterim je ta način ljubši. Hkrati vse naprave ponujajo možnost vnosa prek navidezne tipkovnice, nekatere (nekateri iPaqi, Sony Ericsson P990) pa celo ponujajo tipkovnico QWERTY pod zaslonom.

Tradicionalno imajo te naprave tudi znatno večji zaslon od tistih s številčnico; to olajša prebiranje dokumentov, ki smo jih prejeli po pošti, in tudi elektronskih knjig. Razširjene platforme, kot sta Windows Mobile Pocket PC in Palm OS, ponujajo tudi možnost uporabe nekaterih specifičnih poslovnih rešitev in to je v poslovnem okolju lahko ključna prednost. Seveda pa so, prav zaradi zaslona, te naprave tudi bistveno večje in niso primerne za vsak žep.

Z vsakim

Ne glede na vrsto mobilne naprave lahko danes z njo počnemo marsikaj. Prva funkcionalnost je vsekakor urejanje osebnih podatkov - imenika, koledarja in seznama opravil. To zmore vsak "pametni" telefon, podpirajo pa to tudi skoraj vsi mobilni telefoni iz poslovnega razreda in večina iz modnega. Vsaka naprava ponuja usklajevanje z Microsoftovim Outlookom, nekatere tudi z Lotus Notes in/ali Applovim iCalom. Žal resnih alternativ tem v osnovi poslovnim programom ni, čeprav že nekaj let kaže, da bo projekt Firebird, ki ga pripravljajo razvijalci Mozille, morda uporaben; takega usklajevanja (zaenkrat) ne podpirata niti Yahoo! Calendar ali Google Calendar, ki prav tako lahko postaneta priljubljeni rešitvi.

Potisna pošta danes postaja tisto, kar privablja resne poslovne uporabnike. Na sliki Integral, ki ga ponuja Mobitel.

In čeprav smo na namizju precej omejeni, tudi na telefonskem delu ni nobene revolucije; aparati z Microsoftovim operacijskim sistemom posnemajo rabo namiznih Oken, treba pa je priznati, da uporaba Nokiinih in Sony Ericssonovih rešitev ne ponuja kakšnih bistvenih prednosti. "Pametni" telefoni povečini omogočajo preprosto urejanje osebnih podatkov, nekateri manj zmogljivi aparati poslovnega razreda pa imajo svojevrstne posebnosti, mnogi med njimi tudi omejen pomnilnik, zato so "pametni" telefoni zagotovo pametnejša odločitev.

Prav tako je na telefone poslovnega razreda mogoče nameščati javanske programe, a ti so praviloma manj zmogljivi kot programska oprema za Symbian OS, Windows Mobile ali PalmOS. Brez težav sicer najdemo javanske pripomočke, kot so zmogljivi kalkulatorji, pretvorniki enot in valut ter planerji, teže pa, denimo, uporabne prikazovalnike dokumentov, ki so pri drugih platformah že del operacijskega sistema.

Sinhronizacijo z Outlookom že dalj časa omogoča kar nekaj telefonov.

Poleg usklajevanja podatkov z namiznimi računalniki je ključnega pomena tudi možnost uporabe širšega spektra komunikacijskih metod, predvsem branja elektronske pošte. To sicer omogoča večina mobilnih telefonov, vendar smo pri telefonih poslovnega ali modnega razreda zaradi manjšega pomnilnika omejeni na manjše število sporočil v nabiralniku ali pa morda tudi na prenos vsakega sporočila po koščkih. Čeprav je tako sprejemanje in branje elektronske pošte precej naporno in težavno, pa je "v skrajni sili" še zmeraj uporabno. Pametni telefoni, po drugi strani, ponujajo spodobne odjemalce elektronske pošte, ki omogočajo povsem zadovoljivo prenašanje in branje sporočil, nekateri med njimi pa podpirajo tudi storitve za "potiskanje" elektronske pošte, kot sta BlackBerry in Integral, ki omogočajo tudi dostop do strežnikov v podjetju.

Kako smo preizkušali

Vsak pametni telefon smo nekaj dni uporabljali kot svoj osnovni aparat, da smo dobili občutek splošne uporabnosti, ga sinhronizirali z osebnim računalnikom in poskušali prenašati podatke prek krajevnih povezav. Posebej smo preizkusili še priloženo programsko opremo in podporo šumnikom ter morebitne posebne funkcije, s katerimi se ponaša aparat.

Programska oprema je ključna

Ročnih računalnikov je vse manj, pametnih telefonov pa vse več in nič ne kaže, da bi se to v prihodnje spremenilo. Trenutno je izbira ustreznih modelov kar pestra, med seboj pa se najbolj ločijo po vgrajenem operacijskem sistemu.

V svetu mobilne telefonije razlike v načinu uporabe med operacijskimi sistemi niso tolikšne kot pri osebnih računalnikih, kjer povprečen uporabnik Oken zamrzne, ko sede pred računalnik z nameščenim Linuxom.

Po podatkih raziskovalnega podjetja Canalys je bilo v prvem letošnjem četrtletju po vsem svetu prodano več kot 16,7 milijona "pametnih mobilnih naprav". Ta njihova klasifikacija zajema pametne telefone in ročne računalnike. Prva po številu prodanih pametnih naprav je tradicionalno regija EMEA (Evropa, Bližnji Vzhod in Afrika), a jo je v tem četrtletju prvič prehitel Daljni vzhod, kjer so prodali kar 46 odstotkov pametnih naprav, v EMEA "le" 39 odstotkov, drugod po svetu, na čelu z ZDA, pa 15 odstotkov. Pri 16,7 milijona naprav se je vsesvetovna prodaja povečala za kar 55 odstotkov glede na prejšnje leto, v Zahodni Evropi pa se je zmanjšala za 10 odstotkov. Največji izdelovalec teh naprav je finska Nokia, ki je dosegla 60-odstotno rast, na drugo mesto pa se je prebil kanadski Research In Motion (RIM), izdelovalec BlackBerryja, ki je prehitel Palm tako po svetu kot tudi v ZDA. Sicer tudi Palmu ni šlo slabo, saj je povečal prodajo svojih modelov Treo za 44 odstotkov in napovedal bolj agresivno širitev na tuje trge, a je hkrati doživel tudi večji upad prodaje klasičnih ročnih računalnikov. Enako se je zgodilo tudi drugim trem velikim izdelovalcem - HP, Dellu in Acerju. Presenetljivo pa je dosegel največjo rast med izdelovalci pametnih naprav Qtek, in sicer kar 211-odstotno; to ga je v regiji EMEA postavilo na prvo mesto ponudnikov naprav z operacijskim sistemom Windows Mobile.

Symbian OS

Najbolj razširjen operacijski sistem na mobilnih napravah je na voljo z različnimi uporabniškimi vmesniki, saj so razvijalci operacijskega sistema to prepustili kar izdelovalcem naprav. Taka odločitev se morda zdi nenavadna, a je tu spet treba poudariti, da so pametni telefoni vendarle le mobilni telefoni in vsak njihov izdelovalec se trudi ohranjati čim večjo kontinuiteto. Za tem stoji preprosta logika, da mora biti uporabnikom starejšega modela telefona čim bolj preprosto preklopiti na novo generacijo, da ne bi slučajno začeli pogledovati po konkurenčnih izdelkih. In ta formula deluje, saj je, ne nazadnje, podjetje, ki je najuspešnejše pri ohranjanju istih značilnosti svojih telefonov, tudi najuspešnejše. S tem mislimo seveda Nokio. Če se, recimo, spomnimo Nokie 5110, ki je pred več kot petimi leti še predstavljala svoj takrat najuspešnejši model, hitro ugotovimo, da se po menujih premikamo enako kot pri novejših modelih (uporabniški vmesnik Series 40), le dodanih je bilo nekaj novih možnosti in barve, hkrati pa še zmeraj lahko uporabljamo tudi isti polnilec, spremenili so zgolj priključek za zunanjo slušalko in avtomobilsko namestitev. Nokia ima sicer celo vrsto uporabniških vmesnikov, imenovanih Series, med katerimi je Series 40 tisti klasični, namenjen navadnim telefonom, Series 60, 80 in 90 pa pametnim telefonom.

Symbian OS je trenutno najzmogljivejši operacijski sistem za mobilne naprave, saj je od različice 8.0 naprej edini, ki omogoča hkratno upravljanje vseh funkcij naprave, tako radijskih kot uporabniškega vmesnika. Preostali operacijski sistemi in Symbian OS v starejših različicah potrebujejo dva osnovna procesorja in dva operacijska podsistema. Posledično je naprave s Symbian OS 8.0 ceneje izdelati in hkrati delujejo opazno hitreje. Med naprave z novo različico sodita Nokiini seriji N in E, Symbian 8.0 pa bo na voljo tudi v vseh napravah, ki šele prihajajo na trg. Čeprav se v osnovi zdi, da naj bi bila taka rešitev manj varna in stabilna, se je pri naših preizkusih pokazalo prej nasprotno.

Series 60

Ta uporabniški vmesnik je najbolj razširjen in ga najdemo v celi vrsti Nokiij, tudi v igričarskem, a nedavno odpravljenem N-Gageu, licencirali pa so ga tudi drugi izdelovalci, čeprav je bil na našem trgu nekaj časa dosegljiv edino Siemensov SX-1. Trenutno nekaj modelov na svetovnem trgu ponujajo Panasonic, Samsung in Lenovo. Series 60 odlikuje preprosta raba, ki temelji na kombinaciji mreže in seznamov ter precej spominja na Series 40. Ker je tako razširjen, je zanj na voljo tudi precej programske opreme, ki razširi uporabnost naprave. Med programi najdemo največ raznih iger, sledijo pa upravljalniki datotek, pisarniški pripomočki, izboljšani koledarji, slovarji in celo programi, ki iz telefona s fotoaparatom naredijo varnostno kamero, ki vzpostavi klic, ko zazna gibanje.

S široko rabo je na voljo tudi večja podpora lokalizaciji in Series 60 je edini uporabniški vmesnik za pametne telefone, ki je na voljo s slovenskim uporabniškim vmesnikom. Posledično ima urejeno tudi podporo šumnikom, tako prikazovanje kot tudi vnos, že ob prvem vklopu naprave. Vsakemu aparatu je priložena programska oprema Nokia PC Suite, s katero lahko sinhroniziramo podatke in prenašamo datoteke na mobilni telefon, hkrati pa še namesti gonilnike za uporabo telefona kot modema. Vsi novejši aparati s Series 60 imajo tudi programski paket Quickoffice, ki omogoča ogled Wordovih, Excelovih in Power Point datotek, ne podpirajo pa zapisov RTF in PDF.

Nokia 3230

Nokia 3230 je najosnovnejša preizkušena naprava s Series 60. Ne podpira UMTS, ima pa EDGE in vgrajen dokaj soliden fotoaparat. Poglavitne prednosti aparata so velik zaslon, preprosta raba in zmogljivost akumulatorja, ne manjkata pa možnosti povezave prek IrDa ali bluetootha. Osnovnega pomnilnika je 6 MB; to je sicer dovolj za večino programov, ki bi jih potrebovali na takem aparatu, odlika pa je možnost razširitve s pomnilniškimi karticami, čeprav žal le s počasnim MMC. Ker 3230 ni telefon poslovnega razreda, žal nima Quickoffica, dodatna slabost pa je starejša in nekoliko počasnejša različica operacijskega sistema. A hkrati je redna cena Nokie 3230 tudi najnižja med vsemi preizkušenimi napravami; to nekoliko upraviči omejeno funkcionalnost.

Nokia 3230

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: ARM9, 150 MHz.

Pomnilnik: 6 MB + 32 MB MMC.

Pomnilniška kartica: MMC.

Ločljivost zaslona: 176 × 208 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.2.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM 900/1800/1900 MHz.

Odzivnost: 7.

Uporabnost: 7.

Splošni vtis: 7.

Prodaja: Teleray, www.teleray.si.

Cena: 69.900 tolarjev; 49.900 tolarjev ob podpisu enoletne pogodbe z Mobitelom.

Za: Majhen, priročen, dober zaslon.

Proti: Nima veliko funkcionalnosti, manjkata Quickoffice in UMTS.

Nokia E61

Nokia E61 je tako imenovani "blackberry killer", saj je oblikovana skorajda povsem enako in prav tako mišljena za bolj ali manj isti namen - pošiljanje elektronske pošte. Razlikuje se seveda v tem, da jo poganja Symbian OS z uporabniškim vmesnikom Series 60. Zanj je načeloma na voljo veliko več programske opreme kot za Blackberry, vendar ne za tretjo različico tega vmesnika, ki ga uporablja E61. Tukaj trenutno vlada programska suša. Se pa E61 ponaša še s kupom priboljškov, ki jih pri BlackBerryju ne najdemo - vgrajena je podpora UMTS in WLAN, ločljivost zaslona je s 320 × 240 pikami večja, pomnilnik je mogoče razširiti s pomnilniškimi karticami MiniSD, pripravljen je na predvajanje večpredstavnih vsebin in ga lahko uporabimo tudi kot predvajalnik MP3. Poleg tega je vanj že vgrajena programska oprema za sprejemnik GPS, ki ga lahko povežemo prek bluetootha. Hkrati ima za vse skupaj dovolj zmogljiv akumulator s kar 1500 mAh (z vklopljeno potisno pošto nam je zdržal povprečno dva dni). Ker imamo na voljo celotno tipkovnico, so pri Nokii poleg ogleda dodali tudi možnost urejanja Wordovih in Excelovih dokumentov; to je vsekakor dobrodošla prednost. Kar zadeva osnovno namembnost, upravljanje elektronske pošte, pa E61 poleg standardnih strežnikov POP in IMAP podpira tudi BlackBerry Connect, kot večini naprav Series 60 lahko namestimo tudi Mobitelov Integral, priložen pa je celo novi Microsoft Exchange Server Mobile Mail. E61 se ponaša z najnovejšo različico operacijskega sistema Symbian, 9.1 in uporabniškega vmesnika, vendar slednji očitno še ni povsem preveden v slovenščino, saj se vmes najdejo angleški izrazi. Resnim poslovnežem bo prav prišlo tudi povezovanje VPN.

Nokia E61

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: ARM9, 220 MHz.

Pomnilnik: 64 MB.

Pomnilniška kartica: MiniSD.

Ločljivost zaslona: 320 × 240 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.2, WLAN 802.11b/g, IR.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM, EDGE in UMTS 850/900/1800/2100 MHz.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 10.

Splošni vtis: 10.

Prodaja: Teleray, www.teleray.si.

Cena: 109.200 tolarjev; 56.600 tolarjev in 65.000 ob podpisu dveletne pogodbe z Mobitelom, oziroma Si.mobilom.

Za: Polna podpora elektronski pošti in pisarniškim opravilom. VPN.

Proti: Prevod v slovenščino ni povsem dodelan.

Nokia N70

Nokia N70 je najpreprostejši aparat serije N, ki se že ponaša z različico operacijskega sistema 8.0. Prav tako je klasične oblike in namenjena predvsem osnovnemu telefoniranju. Podpira UMTS, pa tudi vse druge funkcije, ki jih ima Nokia 3230, razen vmesnika IrDa, vendar je po videzu precej bolj poslovno naravnana. Pomnilnika ima 30 MB, razširitev pa prav tako podpira zgolj prek MMC. Tudi akumulator je za silo dovolj zmogljiv, edina moteča lastnost telefona je zaščitni poklopec za fotoaparat, ki se odpre zmeraj, ko vzamemo telefon iz žepa, in s tem vklopi fotoaparat. Za razliko od večine aparatov serije N telefonu manjka podpora WLAN, a to zaenkrat še ni pretirano iskana funkcionalnost telefonskih aparatov. Odzivnost je zaradi zmogljivega procesorja zelo dobra.

Nokia N70

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: ARM9, 220 MHz.

Pomnilnik: 22 MB.

Pomnilniška kartica: MMC.

Ločljivost zaslona: 176 × 208 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.2, IR.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM, EDGE in UMTS 900/1800/1900/2100 MHz.

Odzivnost: 7.

Uporabnost: 8.

Splošni vtis: 8.

Prodaja: Teleray, www.teleray.si.

Cena: 109.900 tolarjev; 59.900 tolarjev in 65.000 tolarjev ob podpisu dveletne pogodbe z Mobitelom oziroma Si.mobilom.

Za: Priročen in funkcionalen aparat.

Proti: Manjka WLAN, ohišje se odpira.

Nokia N80

Nokia N80 je nekoliko naprednejša različica N70, ki podpira tudi WLAN, s številčnico na drsniku pa spominja na prvi telefon s Symbianom, Nokio 7650. Čeprav po elegantnem aluminijastem videzu sodi povsem v poslovni razred, ima N80 izpostavljene večpredstavne funkcionalnosti s posebno tipko. Podpira poslušanje radia (oz. vizualnega radia, ki hkrati z glasbo prek radijskega omrežja prenaša tudi podatke o njej prek GPRS; te storitve slovenski operaterji še ne podpirajo). Podpira tudi poslušanje glasbe v zapisih mp3 ter AAC in pretočni video prek RealPlayerja. Podprt je tudi bluetooth 2.0 in to omogoča rabo stereo slušalk. Akumulator je zadovoljiv in zdrži dva dni pri uporabi omrežja UMTS, pri pogosti rabi WLANa in bluetootha pa nekoliko manj. Pomnilnika je 40 MB, priložena pa je 128 MB kartica MiniSD. Odzivnost in hitrost delovanja sta odlični, zaradi novejše različice operacijskega sistema pa se N80 obnese še bolje kakor N70.

Nokia N80

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: ARM9, 220 MHz.

Pomnilnik: 40 MB.

Pomnilniška kartica: MiniSD.

Ločljivost zaslona: 176 × 208 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 2.0, WLAN 802.11g.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM, EDGE in UMTS 850/900/1800/1900/2100 MHz.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 9.

Splošni vtis: 9.

Prodaja: Teleray, www.teleray.si.

Cena: 159.600 tolarjev; 99.900 tolarjev ob podpisu dveletne pogodbe z Mobitelom.

Za: Zmogljiv aparat s pestrim naborom funkcionalnosti, MiniSD.

Proti: Akumulator bi lahko bil boljši.

Nokia N90

Nokia N90 je predvsem fotoaparat, šele potem telefon. To omeji njeno telefonsko funkcionalnost, kot fotoaparat pa se tudi ob lečah Carl Zeiss ne izkaže dovolj dobro, da bi z njo nadomestili običajni kompaktni fotoaparat. Kljub temu ponuja širok nabor funkcij, od podpore UMTS do obsežnih dodatkov za upravljanje fotoaparata in obdelavo grafičnih elementov na zares izvrstnem zaslonu s podporo do 65 tisoč barvam. Kot telefon je precej velika in ima preveč gibljivih delov, da bi bila zares priročna. Hkrati je odzivnost zaradi celega kupa dodane (fotografske) programske opreme slabša kot, denimo, pri N70, zato se N90 ne obnese najbolje kot poslovni pametni telefon.

Nokia N90

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: ARM9, 220 MHz.

Pomnilnik: 31 MB.

Pomnilniška kartica: MMC.

Ločljivost zaslona: 176 × 208 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.2, IR.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM, EDGE in UMTS 900/1800/1900/2100 MHz.

Odzivnost: 7.

Uporabnost: 6.

Splošni vtis: 7.

Prodaja: Teleray, www.teleray.si.

Cena: 159.000 tolarjev; 59.900 tolarjev ob podpisu dveletne pogodbe z Mobitelom.

Za: Veliko funkcij, soliden fotoaparat.

Proti: Nepraktična oblika, trajanje akumulatorja, odzivnost.

Nokia N91

Nokia N91 je po osnovnih funkcionalnostih sicer poslovni telefon, a skuša zaradi glasbeno naravnane tipkovnice in diska Microdrive z zmogljivostjo 4 GB hkrati postati konkurenca Applovemu iPodu. Poleg tega ponuja možnost povezovanja v vsa omrežja - GSM/GPRS, EDGE, UMTS, bluetooth in WLAN 802.11b/g. Čeprav je zmogljiva in odzivna, bi ji lahko očitali omejitev vnosa podatkov na številčnico, vendar je to očitno kompromis zaradi ne nadpovprečne velikosti aparata. N91 so sicer napovedali že konec lanskega leta, a je Nokia predstavitev prestavila za pol leta, menda zaradi težav z zagotavljanjem varnosti digitalnih vsebin (DRM). Takrat bi telefon še bil neposredna konkurenca iPod Miniju, ki ga je prav tako poganjal disk Microdrive, vendar je Apple diske nadomestil z manjšimi in proti udarcem odpornejšimi pomnilniki flash. V Nokii zagotavljajo, da so diski v njihovih telefonih dodatno zaščiteni pred udarci s posebej zgrajenim ohišjem. Kot telefon se Nokia N91 obnese zelo dobro, čeprav je nekoliko težja od večine aparatov, pri dodatnih funkcionalnostih pa razen velikega diska ne prinaša bistvenih prednosti v primerjavi z večino telefonov s Series 60.

Nokia N91

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: ARM9, 220 MHz.

Pomnilnik: 4 GB.

Pomnilniška kartica: Nima.

Ločljivost zaslona: 176 × 208 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 2.0, WLAN 802.11b/g.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM, EDGE in UMTS 900/1800/1900/2100 MHz.

Odzivnost: 8.

Uporabnost: 9.

Splošni vtis: 9.

Prodaja: Teleray, www.teleray.si.

Cena: 159.600 tolarjev; 99.900 tolarjev ob podpisu dveletne pogodbe z Mobitelom.

Za: Povezljivost, praktičnost, oblika, hitrost, Microdrive.

Proti: Številčnica, ne podpira pomnilniških kartic.

Series 80

Serija 80 je namenjena Nokiinim Communicatorjem, zanjo pa je na voljo precej programske opreme. Manj iger in več poslovnih aplikacij, tudi možnost povezave v poslovne aplikacije podjetij in omreženja VPN. Uporabniški vmesnik ni slovenski, a so v Nokii podprli uporabo šumnikov, tako prikaz kot tudi vnašanje.

Nokia 9300i

Nokia 9300i je trenutno najbolj dovršena naprava s Series 80 na trgu, njena poglavitna prednost pa je podpora WLAN. 9300i s tem dobi možnost, da ga kar neposredno povežemo v službeno ali domače brezžično omrežje. To lahko bistveno izboljša uporabnost poslovne programske opreme in dostopa do interneta ter prihrani pri stroških za GPRS. Nastavitve za WLAN so sicer precej zapletene, a z nekaj truda delujejo brez težav. Težave pa so z omejenimi možnostmi šifriranja povezave, saj ni podprto 128-bitno šifriranje, a je zato vgrajeno napredno filtriranje naslovov MAC. Resni uporabniki bodo znali ceniti povezovanje VPN, ki ga premore 9300i. No, pogrešamo pa UMTS. 9300i je pravzaprav nadgrajeni model 9300, ki smo ga pred časom že predstavili, in ena ključnih razlik je podpora standardu BlackBerry Connect, ki omogoča uporabo storitve BlackBerry. To je sicer zelo dobrodošlo, a se hkrati tudi precej pozna pri trajanju akumulatorja. Odzivnost je z novim procesorjem boljša kot pri starejših modelih, ki so včasih "sloveli" po počasnosti. Kljub temu pri delu z večjim številom programov hkrati, sploh ob ogledovanju kakega video posnetka, opazimo motnje.

Nokia 9300i

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: ARM9, 150 MHz.

Pomnilnik: 80 MB.

Pomnilniška kartica: MMC.

Ločljivost zaslona: 640 × 200 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.2, WLAN 802.11g, IR.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM in EDGE 900/1800/1900 MHz.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 8.

Splošni vtis: 8.

Prodaja: Teleray, www.teleray.si.

Cena: 168.000 tolarjev; 99.900 tolarjev in 105.000 tolarjev ob podpisu dveletne pogodbe z Mobitelom oziroma Si.mobilom.

Za: Preizkušena oblika, podpira WLAN in BlackBerry.

Proti: Velikost in teža, ni UMTS.

Nokia 9500 Communicator

Nokia 9500 Communicator je pravzaprav skoraj povsem enaka modelu 9300i, le da se ta ne imenuje Communicator. Aparata imata enako strojno zasnovo in specifikacije, a 9500 krasi še digitalni fotoaparat običajne VGA ločljivosti, prednost 9300i pa so manjše mere in teža, čeprav ob tudi nekoliko manj zmogljivem akumulatorju. Sicer pa tudi 9500 ne ponuja povezave v omrežja UMTS (zgolj EDGE); lokalno so na voljo povezave za bluetooth in WLAN 802.11b, podpira pa tudi BlackBerry Connect.

Nokia 9500 Communicator

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: ARM9, 150 MHz.

Pomnilnik: 80 MB.

Pomnilniška kartica: MMC.

Ločljivost zaslona: 640 × 200 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.2, WLAN 802.11g, IR.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM in EDGE 900/1800/1900 MHz.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 8.

Splošni vtis: 8.

Prodaja: Teleray, www.teleray.si.

Cena: 186.000 tolarjev; 99.900 tolarjev ob podpisu dveletne pogodbe z Mobitelom.

Za: Prava pisarna v malem, zmogljiv akumulator.

Proti: Ni UMTS, velikost in oblika.

Series 90

To je edini izmed Nokiinih uporabniških vmesnikov, ki ponuja vnašanje podatkov prek zaslona, občutljivega za dotik, vendar zanj (zaenkrat še?) ni veliko programske opreme. Glede na to, da je zaenkrat na voljo zgolj z enim telefonom, najverjetneje še ne gre kmalu pričakovati večjega porasta. Hkrati je uporabniški vmesnik precej manj dodelan kot pri Series 60 ali 80, saj so določene funkcije dosegljive prek povsem nejasnih kombinacij. Slovenščina seveda še ni podprta in glede na to, da bo Series 90 bržkone bolj nišni uporabniški vmesnik, je tudi ne gre pričakovati, seveda pa sistem - kot vse različice Symbiana - šumnike prikaže pravilno.

Nokia 7710

Nokia 7710, ki ga uporablja, je bolj eksperimentalni koncept kot pa dejanski izdelek, v osnovi pa naj bi bila namenjena rabi večpredstavnih vsebin. Kot številni podobni izdelki skuša Nokia 7710 stlačiti preveč funkcionalnosti v eno napravo, pri tem pa hkrati ne ponudi dovolj. Telefon ne podpira niti WLAN niti UMTS, kar bi pri konceptu mobilne naprave za vsebine kjerkoli in kadarkoli skoraj pričakovali. Čeprav ima ob strani zaslona funkcijske tipe, s katerimi se lahko skoraj izognemo rabi zaslona na dotik, pa so te postavljene precej nenavadno in so nejasno označene z nekakšnimi pikicami in liki. Dejansko je bilo sprva že samo telefoniranje precejšen izziv. Ker aparat stavi na večpredstavnost, je nekoliko presenetljivo, da med programi najdemo različico Quickoffica, ki podpira celo urejanje datotek in to delo opravi več kot solidno. Nekoliko težavno je le to, da je za urejanje treba datoteke predhodno pretvoriti; to je ob kompleksnejših dokumentih precej dolgotrajen postopek. Sicer pri aparatu najbolj pade v oči svetel zaslon ločljivosti 640 × 320 pik z 9 cm diagonalo. Kot tak je vsekakor zelo primeren za ogled večpredstavnih vsebin, vendar se bodo morali pri Nokii še potruditi z naslednikom, da bi ta naprava res postala uporabna.

Nokia 7710

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: ARM9, 150 MHz.

Pomnilnik: 90 MB + 128 MMC.

Pomnilniška kartica: MMC.

Ločljivost zaslona: 640 × 320 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.2, IR.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM in EDGE 900/1800/1900 MHz.

Odzivnost: 7.

Uporabnost: 7.

Splošni vtis: 7.

Prodaja: Teleray, www.teleray.si.

Cena: 149.760 tolarjev.

Za: Zanimiv koncept, urejanje datotek MS Office.

Proti: Ni najbolj uporaben, počasnost, nima WLAN ali UMTS.

UIX

UIX je zadnji "symbianski" uporabniški vmesnik, ki si ga bomo pogledali. Na voljo je sicer še vmesnik MAOP, vendar zgolj v telefonih japonskega operaterja NTT DoCoMo, tako da nam ga ni uspelo preizkusiti. UIX je nastal v razvojnih laboratorijih Sony Ericssona in ima korenine v Ericssonovem prvem pametnem telefonu R380, ki se je ponašal z zaslonom, občutljivim za dotik, z nadvse kakovostnim prepoznavanjem pisave; kljub temu se ni pretirano dobro prodajal. Danes za razvoj tega uporabniškega vmesnika skrbi podjetje UIX, ki je nastalo iz oddelka v Sony Ericssonu in ga je pozneje kupil kar sam Symbian. UIX danes najdemo tudi v nekaterih telefonih BenQ Siemensa, Motorole in celo NTT DoCoMoja. Če bi za Series 60 lahko rekli, da je eden najbolj priročnih uporabniških vmesnikov, pa je UIX eden najbolj dovršenih. Osnovne telefonske funkcije je mogoče brez težav upravljati z eno roko s kombinacijo tipkovnice in vrtljivega gumba. A ko dosežemo napredne telefonske funkcije, vidimo, da imamo na tem zaslonu visoke ločljivosti na voljo skoraj vse funkcije, ki bi si jih na taki napravi želeli. Hkrati ima UIX enega najboljših sistemov prepoznavanja pisave in je tudi dovolj razširjen, da je zanj na voljo veliko dodatne programske opreme. Čeprav imamo na voljo zaslon na dotik, je ta pravzaprav potreben le za vnašanje podatkov, saj lahko večino drugega postorimo z vrtljivim gumbom in številčnico. To je veliko bolj priročno, če smo, denimo, na ulici. Uporabniški vmesnik ni na voljo v slovenščini, vendar so šumniki podprti v celoti, tudi pri vnašanju znakov prek prepoznavanja pisave.

Sony Ericsson P910i

Čeprav so Sony Ericsson P990 napovedovali že nekaj časa, nam ga do roka za oddajo članka še ni uspelo dobiti (čeprav ga slovenski zastopnik že ima, a brez dokončne strojno programske opreme), smo pa zato preizkusili zdaj že skoraj klasični Sony Ericsson P910i. Temu aparatu bi lahko očitali, da nima UMTS in WLAN, a gre vendarle za nekaj let star izdelek. P910i je sicer izvrsten aparat, ki ga brez težav uporabljamo prek številčnice ali zaslona na dotik, ravno dovolj velik je za žep in tudi akumulator se izkaže solidno. Dodatna slabost je nekoliko zastarela pomnilniška kartica MemoryStick Duo (ne Pro), ki ne omogoča zmogljivosti nad 1 GB, vendar je že 128 MB pomnilnika v aparatu dovolj za večino programov, ki bi jih želeli uporabljati.

Sony Ericsson P910i

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: ARM9, 150 MHz.

Pomnilnik: 64 MB ROM + 32 MB RAM.

Pomnilniška kartica: Memory Stick Duo.

Ločljivost zaslona: 208 × 320 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.1, IR.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM 900/1800/1900 MHz.

Odzivnost: 8.

Uporabnost: 9.

Splošni vtis: 8.

Prodaja: Svema, www.svema.si.

Cena: 105.000 ob podpisu dveletne pogodbe s Si.mobilom.

Za: Uporabnost, prepoznavanje pisave, uporabniški vmesnik.

Proti: Velikost, nima UMTS, EDGE ali WLAN, v odhajanju.

Microsoft Windows Mobile

Windows Mobile je operacijski sistem z dolgo in raznoliko zgodovino. V osnovi temelji na Microsoftovem operacijskem sistemu za vgradne naprave Windows CE (pri čemer "C" pomeni "Compact", "Connectable", "Compatible", "Companion" ali karkoli drugega, kar sodi v sklop opisov tovrstnega operacijskega sistema, "E" pa seveda "Edition"). A Windows CE ponuja širok nabor možnosti rabe, zato so se v Microsoftu odločili operacijski sistem za ročne računalnike poimenovati posebej in smo dobili Microsoft Pocket PC. Ko so začeli ponujati tudi posebno različico za pametne telefone, so ga sprva predstavili kot samostojen operacijski sistem Microsoft Smartphone, pozneje pa so se odločili oba združiti pod imenom Microsoft Windows Mobile. Slednji je zdaj na voljo v treh različicah: Pocket PC, Smartphone in Portable Media Center. V sklopu tega članka bomo slednjega izpustili. Trenutna različica Windows Mobile ima oznako 5.0 in temelji na Windows CE 5.0. Predstavljena je bila pred enim letom, za letos pa naj bi bila napovedana že vmesna nadgradnja. Prihodnja različica je trenutno znana pod razvojnim imenom Photon in bo na voljo šele čez kakšno leto ali dve ter naj bi dokončno združila platformi Pocket PC in Smartphone.

Windows Mobile Pocket PC

Pocket PC je namenjen napravam, ki so v zasnovi ročni računalniki. Na tokratnem preizkusu smo ocenili HP iPAQ, Dellovo Aximo, Yakumo in tri Qteke, sicer pa ročne računalnike s Pocket PC ponujajo tudi Acer (ne pri nas), Asus, Fujitsu Siemens (najnovejši model N100 k nam zamuja) in številni manj znani azijski izdelovalci. Vse več naprav s Pocket PC ima tudi modul GSM/GPRS, nekateri že tudi UMTS, a ta v samem operacijskem sistemu še ni dovolj podprt. Resnici na ljubo vsi izdelovalci, razen Symbiana, precej zamujajo pri proizvodnji naprav s podporo UMTS, saj so le-te procesorsko in predvsem po rabi energije precej bolj zahtevne. Nekateri izdelovalci, denimo Dell, še naprej ponujajo ročne računalnike brez podpore povezavi v mobilna omrežja, a kaže, da so tem napravam šteti dnevi.

Platforma Pocket PC se je precej razširila v nekaterih branžah, kot sta zdravstvo in logistika, kjer so na voljo tudi številni namenski programi. V teh okvirih je pred platformo še naprej svetla prihodnost, vendar se je treba zavedati, da gre tu predvsem za niše. Prihodnost je vsekakor povezana z mobilnimi omrežji, tam pa so izdelki Smartphone zagotovo bolj privlačni, čeprav bo zagotovo še zmeraj dovolj zanimanja tudi za večje naprave, da bodo ostale na trgu.

Windows Mobile Smartphone

Windows Mobile Smartphone smo lahko preizkusili le na eni napravi, vendar smo bili nad večino lastnosti precej navdušeni. Razmeroma majhen zaslon (glede na Pocket PC) ponuja skoraj celotno funkcionalnost Pocket PC, razen seveda drugačne ločljivosti zaslona, ki onemogoča uporabo istih programov in načina vnašanja podatkov. Vsem funkcijam so tako dodeljene cifre s številčnice, z njimi pa nato lahko izberemo prav vsako funkcijo na zaslonu. Čeprav je tako vnašanje podatkov tu in tam nekoliko bolj zamudno kot pri zaslonih na dotik, pa je tako dodelano, da omogoča celo igranje pasjanse.

Drugače sta si Pocket PC in Smartphone precej podobna in oba zelo spominjata na namizno različico Windows. Razlika je v tem, da je pri Pocket PC zagonski menu levo zgoraj, s samim operacijskim sistemom pa dobimo tudi Word, Excel in PowerPoint Mobile, Windows Media Player in še nekatere klasične programe iz Windows, kot je denimo Pasjansa. Mobilni Office je od različice Windows Mobile 5.0 tudi dejansko uporaben, saj omogoča neposredno odpiranje datotek iz zbirke Office, medtem ko je bilo treba pri starejših različicah te dokumente pretvoriti med sinhronizacijo z osebnim računalnikom. To je pomenilo, da priponk v elektronski pošti ni bilo mogoče niti odpreti; to je bila ena največjih hib Pocket PCja. V tej različici je tudi prepoznavanje pisave povsem spodobno; po tem so prvi Pocket PCji znatno zaostajali za PalmOS. Windows Mobile ni na voljo v slovenščini, prav tako v osnovi ne podpira prikazovanja in vnašanja šumnikov; to je bila zmeraj velika slabost tega operacijskega sistema. K sreči je na voljo nekaj programov, ki to funkcionalnost dodajo, vendar to seveda napravo podraži.

Dell Axim X51v

Dellov Axim X51v, ki ga poganja Mobile Pocket PC, je naslednik modela X50v in spada med najzmogljivejše in najbolje opremljene ročne računalnike na trgu. V primerjavi s predhodnikom je uporabnikom na voljo večja količina pomnilnika in nov operacijski sistem, Windows Mobile 5. Izstopa predvsem zaslon visoke ločljivosti, saj ima kar 640 × 480 pik, za prikaz slike na zaslonu pa skrbi Intelov grafični procesor s 16 MB namenskega pomnilnika. Pohvalili bi tudi dobre možnosti brezžičnega povezovanja, tako prek vmesnika bluetooth kot tudi v omrežja WLAN (s hitrostjo 11 Mb/s). Razširitvena vmesnika sta dva: CompactFlash podpira tudi kartice tipa II, za nameček pa ima Axim tudi vmesnik SD. Žal ni opremljen z vmesnikom GSM. To pomeni, da moramo ob njem še vedno imeti tudi telefon, pograjali pa bi čas trajanja akumulatorja, sploh če imamo vklopljen vmesnik WLAN.

Dell Axim X51v

Kaj: Ročni računalnik.

Procesor: Intel Xscale, 624 MHz.

Pomnilnik: 256 MB ROM + 64 MB RAM.

Pomnilniška kartica: Compact Flash, SD.

Ločljivost zaslona: 640 × 480 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 2.0, WLAN 802.11b/g.

Omrežja in frekvenčna območja: Nima vmesnika GSM.

Odzivnost: 10.

Uporabnost: 9.

Splošni vtis: 9.

Prodajata: FMC, www.fmc.si in Alldea, www.alldea.si.

Cena: 130.800 tolarjev.

Za: Zmogljivost, opremljenost, ločljivost zaslona.

Proti: Čas trajanja akumulatorja.

HP iPAQ hw6515

Tako HP iPAQ hw6515 kot njegov naslednik HP iPAQ hw6915 sta še vedno na trgu. Bistveni razliki med tema modeloma sta v operacijskem sistemu, saj ima hw6515 še Windows Mobile 2003 SE, hw6915 pa že Windows Mobile 5.0, in v dodatku WLAN. To dvoje naredi hw6915 za veliko boljšo izbiro, saj je že razlika v operacijskem sistemu precejšnja prednost, vmesnik SDIO pa nam ostane za nadgradnjo pomnilnika. Drugače imata oba aparata izvrsten zaslon, tipkovnico QWERTY, na katero se uporabnik hitro navadi, in vgrajeni GPS. Oba podpirata EDGE, za UMTS pa bo treba počakati na naslednika. Pri obeh modelih moti to, da vgrajenemu sprejemniku GPS niso priloženi zemljevidi, ki jih pri samostojnih sprejemnikih GPS načeloma najdemo.

Pri hw6515 smo bili nekoliko razočarani nad odzivnostjo naprave, vendar se je integrirana funkcionalnost izkazala kot zelo uporabna. Hkrati klasična velikost iPAQa vendarle omogoča uporabniku, da napravo prenaša v žepu; tega si pri Communicatorju, denimo, ne bi mogli privoščiti. Vgrajen je tudi starejši Windows Mobile 2003 SE, ki ne podpira neposrednega odpiranja datotek Microsoft Office in to je precejšnja slabost.

Model hw6915 odlikuje poleg novega operacijskega sistema tudi nekoliko spremenjen uporabniški vmesnik, ki olajša izbiranje najpogostejših funkcij, in preprost izklop vseh vmesnikov (WLAN, bluetooth, GPS in GSM/GPRS). To je zelo koristno zaradi varčevanja z akumulatorjem, saj so vsi ti vmesniki precej požrešni tudi v stanju pripravljenosti. Sicer je hw6915 ena najboljših naprav s Pocket PC, kar smo jih preizkusili. Poleg odlične odzivnosti in hitrosti delovanja ima tudi akumulator, ki pri povprečni rabi z nenehno vključenim vmesnikom GSM/GPRS zdrži več kot dva dni.

HP iPAQ hw6515

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: Intel PXA270, 312 MHz.

Pomnilnik: 64 MB ROM + 64 MB RAM.

Pomnilniška kartica: SD in MiniSD.

Ločljivost zaslona: 240 × 240 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.2, IR.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM 850/900/1800/1900 MHz.

Odzivnost: 8.

Uporabnost: 8.

Splošni vtis: 8.

Prodaja: Partnerji HP, www.hp.com/si/partners.

Cena: 179.900 tolarjev; 119.900 tolarjev ob podpisu dveletne pogodbe z Mobitelom.

Za: Klasični iPAQ s podporo GPS.

Proti: Ne podpira WLAN, nekoliko prevelik za telefon, starejši operacijski sistem.

HP iPAQ hw6915

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: Intel PXA270, 416 MHz.

Pomnilnik: 128 MB ROM + 64 MB RAM.

Pomnilniška kartica: SD in MicroSD.

Ločljivost zaslona: 240 × 240 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.2, WLAN 802.11b, IR.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM 850/900/1800/1900 MHz.

Odzivnost: 10.

Uporabnost: 9.

Splošni vtis: 9.

Prodaja: Partnerji HP, www.hp.com/si/partners.

Cena: 171.480 tolarjev.

Za: Povezljivost WLAN, zmogljiv operacijski sistem, hitrost.

Proti: Prevelik za telefon.

Qtek 8310

Qtek 8310 je edini Smartphone, ki smo ga preizkusili, in se v primerjavi z drugimi podobnimi koncepti uvršča v zlato sredino. Uporabniški vmesnik spominja na namizni Windows, vendar ni občutljiv za dotik; upravljamo ga s številčnico in smerno paličico. Uporaba številčnice je sicer sprva nekoliko nenavadna, a se je hitro navadimo in kmalu lahko brez težav tudi igramo pasjanso, ki je zmeraj priložena Microsoftovim operacijskim sistemom. Po funkcionalnosti je Qtek 8310 podoben Nokiinim telefonom z uporabniškim vmesnikom Series 60, tudi uporabnost je podobna. Razlika je edino v tem, da je zanj na voljo manj programske opreme, zato pa Qtek kot večina novejših modelov Series 60 tudi podpira WLAN. Odzivnost je več kot solidna, pomnilnik pa je mogoče nadgraditi tudi s karticami MiniSD; s tem je telefon primeren tudi za predvajalnik MP3.

Qtek 8310

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: TI OMAP 850, 195 MHz.

Pomnilnik: 64 MB ROM + 64 MB RAM.

Pomnilniška kartica: MiniSD.

Ločljivost zaslona: 320 × 240 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.2, WLAN 802.11b, IR.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM 850/900/1800/1900 MHz.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 8.

Splošni vtis: 8.

Prodaja: Mikroing, www.mikroing.si.

Cena: 121.676 tolarjev.

Za: Soliden telefon, uporabniški vmesnik, WLAN.

Proti: Trajanje akumulatorja, ni slovenščine.

Qtek 9000

Qtek 9000 je sicer Pocket PC, a zaradi oblike precej spominja na Nokiin Communicator, le da je nekoliko tanjši in ožji. S tem je še manj primeren za nošnjo v žepu, saj skorajda bolj spominja na prenosnik kakor na telefon. Ima pa v primerjavi s Communicatorjem nekaj prednosti - zaslon se ponaša z ločljivostjo VGA (640 x 480 pik), občutljiv je za dotik in lahko ga obrnemo okrog kot pri tabličnih računalnikih ter pišemo po njem; podpira tudi UMTS. Če se odrečemo priročnosti, ki jo načeloma povezujemo z mobilnim telefonom, imamo pred seboj pravzaprav zelo dober nadomestek za pravi računalnik, ki ga lahko uporabljamo zares povsod. Poleg velikosti je slabost tudi ne ravno najboljše delovanje WLANa, s katerim smo imeli precej težav pri povezavi v zaščitena omrežja, hkrati pa za razliko od HP iPAQ hw6915 ne ponuja novega uporabniškega vmesnika za preprosto izklapljanje dodatnih modulov. Prav tako nima vmesnika GPS, ki bi bil pri tako velikem zaslonu nadvse uporaben.

Qtek 9000

Kaj: Ročni računalnik.

Procesor: Intel Xscale 520 MHz.

Pomnilnik: 128 MB ROM + 64 MB RAM.

Pomnilniška kartica: SD.

Ločljivost zaslona: 640 × 480 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.2, WLAN 802.11b, IR.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM in UMTS 900/1800/1900/2100 MHz.

Odzivnost: 8.

Uporabnost: 7.

Splošni vtis: 8.

Prodaja: Mikroing, www.mikroing.si.

Cena: 159.900 tolarjev; 159.900 tolarjev ob podpisu dveletne pogodbe z Mobitelom.

Za: Skorajda lahko nadomesti računalnik.

Proti: Prevelik in nepriročen za uporabo kot telefon.

Qtek 9100

Čeprav se ponaša z višjo številčno oznako, je Qtek 9100 dejansko bistveno manj zmogljiv kot model 9000. Ima šibkejši procesor in nižjo ločljivost zaslona, za povrh pa mu še "manjka" UMTS. Edina prednost je dodana podpora WLAN po standardu 802.11g, vendar naprava ni nič manjša kot 9000. Tudi tu imamo možnost vnašati podatke prek tipkovnice ali prek zaslona, občutljivega za dotik, vendar se pri tem tipkovnica prek drsnika skrije pod zaslon, tako da je zaprta naprava videti kot nekoliko debelejši ročni računalnik. Kot telefon se ne obnese najbolje, saj je prevelika in preširoka, tudi v primerjavi s podobnimi HPjevimi modeli. Hkrati zaradi šibkejšega procesorja nekoliko trpi odzivnost, vendar se Qtek 9100 izkaže kot povsem soliden ročni računalnik.

Qtek 9100

Kaj: Ročni računalnik.

Procesor: TI OMAP 850 MHz.

Pomnilnik: 128 MB ROM + 64 MB RAM.

Pomnilniška kartica: SD.

Ločljivost zaslona: 240 × 320 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.2, WLAN 802.11b/g, IR.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM 850/900/1800/1900 MHz.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 8.

Splošni vtis: 8.

Prodaja: CHS, www.chs.si.

Cena: 164.216 tolarjev; 119.900 tolarjev ob podpisu dveletne pogodbe z Mobitelom.

Za: Uporaben namesto prenosnika, odličen zaslon.

Proti: Prevelik in nepriročen kot telefon, težave z WLAN.

Qtek S200

Qtek S200 je edini aparat z operacijskim sistemom Pocket PC, ki je na voljo v velikosti običajnega mobilnega telefona. Ker Microsoftov operacijski sistem pač nima privržencev med velikimi izdelovalci telefonov, je ta naprava eksotična, drugače bi bil ta koncept najbrž veliko bolj razširjen. Po funkcionalnosti je Qtek S200 primerljiv s Sony Ericssonom P910i, vendar je zmogljivejši, manjši in, recimo tako, tudi lepši na pogled. Čeprav nima številčnice, kar je za telefon precej nenavadno, je uporaba večinoma preprosta in priročna; edino za pisanje kratkih sporočil SMS je res treba izvleči pisalo (to pa je zelo nerodno). Pohvaliti je treba zaslon ločljivosti 240 × 320, WLAN 802.11 b/g in več kot zadovoljivo trajanje akumulatorja. Povezovanje v vse vrste omrežij je potekalo brez kakršnihkoli težav, edina omembe vredna pomanjkljivost, ki smo jo opazili, je pri odpiranju velikih datotek, a tega z napravo, ki je v osnovi telefon, pač ne počnemo pogosto. Omenimo še podporo bluetoothu 2.0, ki pomeni možnost uporabe stereo slušalk.

Qtek S200

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: TI OMAP 850 MHz.

Pomnilnik: 128 MB ROM + 64 MB RAM.

Pomnilniška kartica: SD.

Ločljivost zaslona: 240 × 320 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 2.0, WLAN 802.11b/g.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM 850/900/1800/1900 MHz.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 10.

Splošni vtis: 10.

Prodaja: CHS, www.chs.si.

Cena: 100.000 tolarjev.

Za: Oblika, zmogljivost, hitrost delovanja, WLAN.

Proti: Ne podpira slovenščine.

Yakumo alphaX Navigator

Yakumo alphaX Navigator je ročni računalnik, katerega osnovna dodatna funkcionalnost je GPS, pri čemer ponuja tudi možnost, da zaslon obrnemo horizontalno za lažji ogled zemljevidov. Je edina naprava na preizkusu brez možnosti brezžičnega povezovanja prek bluetootha ali WLAN. S tem je precej manj uporabna za druge funkcije. Čeprav je alphaX Navigator namenjen uporabi kot sprejemnik GPS, mu niso priložili nobene programske opreme ali zemljevidov, kot je drugod sicer precej običajno. Yakumo se obnese podobno kot druge naprave Pocket PC, ponuja zadovoljivo zmogljivost akumulatorja in vmesnik SDIO, s katerim lahko dodamo bluetooth ali WLAN za povezovanje z drugimi napravami, vendar v tem primeru izgubimo prosto mesto za pomnilniško kartico.

Yakumo alphaX Navigator

Kaj: Ročni računalnik z GPS.

Procesor: Samsung, 266 MHz.

Pomnilnik: 32 MB ROM + 64 MB RAM.

Pomnilniška kartica: SD.

Ločljivost zaslona: 240 × 320 pik.

Lokalne komunikacije: Nima.

Omrežja in frekvenčna območja: Nima vmesnika GSM.

Odzivnost: 7.

Uporabnost: 6.

Splošni vtis: 7.

Prodaja: Techtrade, www.techtrade.si.

Cena: 49.900 tolarjev.

Za: GPS, možnost obračanja zaslona, cena.

Proti: Nima brezžične povezljivosti, priložene programske opreme za GPS ali zemljevidov.

PalmOS

Palm je pravzaprav utemeljil koncept ročnih računalnikov, a je kasneje zaspal na lovorikah, oziroma ni znal izkoristiti svojega vodilnega položaja na trgu, niti ni dovolj hitro in agresivno vstopil na trg mobilne telefonije. Zaradi tega se je podjetje razcepilo na Palm, ki izdeluje ročne računalnike, in PalmSource, ki skrbi za razvoj operacijskega sistema. Sprva je bil PalmSource bistveno bolj uspešen, saj je podjetju prav proizvodnja naprav povzročala največ težav, a se je kasneje vse obrnilo. Po tem, ko je Palm kupil svojega največjega konkurenta, Handspring, sta PalmSourcu ostala samo dva pomembna kupca licenc - Palm in Sony, v slednjem pa so kmalu ugotovili, da trg ročnih računalnikov ni dovolj dobičkonosen. PalmSource je poleg tega znatno zaostajal za Pocket PCjem na področju večpredstavnih funkcij. To so skušali nadoknaditi s prevzemom podjetja BeOS, pri čemer so vodilni iz BeOS kmalu zasedli vodilne položaje v PalmSource. Ob vseh teh burnih dogodkih je trg ročnih računalnikov začel stagnirati, PalmSourcu pa na trgu mobilne telefonije ni uspelo pridobiti pomembnejših strank. Pametne telefone s PalmOS sta ponujala le Palm in Samsung, pri čemer je slednji znan po tem, da podpre prav vse možne standarde in različice. Dodatni udarec PalmSourcu je lani zadal Palm, ki se je medtem pobral, a je začel zdaj ponujati tudi naprave z Windows Mobile. Letos je PalmSource napovedal, da bo nova različica PalmOS temeljila na Linuxu, pri čemer bodo starejši programi delovali v posnemovalniku. Ta različica naj bi prišla na trg konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta.

Ne glede na viharno zgodovino je PalmOS danes še zmeraj (ali pa spet) zelo kakovosten operacijski sistem, za katerega je na voljo zares zelo veliko programske opreme. Poleg tega ga odlikujejo še hitra odzivnost, zelo dobro prepoznavanje pisave in intuitivni uporabniški vmesnik. Medtem ko je Symbian OS preprosto uporabljati, ker se je razvil iz mobilnih telefonov, Windows Mobile pa zaradi njegovih korenin v Windows, je PalmOS preprost za rabo sam po sebi in omogoča preprosto in hitro iskanje po vseh podatkih v napravi. Ali bo uspešen oziroma "živ" še tudi v prihodnjih letih, pa bodo pokazale naprave, ki jih bo poganjal. Podobno kakor Windows Mobile tudi PalmOS ne podpira slovenščine že "iz škatle", temveč je treba primerno programsko opremo dokupiti. Žal kaže, da v Sloveniji Palmi še posebej hitro "umirajo", saj je trenutno mogoče dobiti le model TX, o novejših modelih Treo pa lahko le sanjamo.

Palm TX

Palm TX odlikuje hitrost, odzivnost in zmogljivost akumulatorja. Naprava je klasični ročni računalnik z vso osnovno programsko opremo in podporo večpredstavnosti. Zelo smo pogrešali vgrajeno podporo GSM/GPRS, čeprav smo TX brez težav prek bluetootha povezali z drugimi napravami, prek WLAN pa v brezžična omrežja. Brskalnik nima polne podpore slovenskim spletnim stranem, zato je bilo nekaj težav s šumniki, drugače pa se odlično odreže. Palm je tudi pri modelu TX obdržal dve ključni prednosti v primerjavi s Pocket PCji - vitkost in trajanje akumulatorja, dodali pa so spodobno podporo večpredstavnosti. Nasploh se je Palm TX izkazal kot najbolj praktičen ročni računalnik na preizkusu, seveda če smo mu pripravljeni spregledati to, da nima vmesnika GSM/GPRS. 128 MB vgrajenega pomnilnika je za PalmOS povsem dovolj, saj operacijski sistem in programi zasedejo znatno manj prostora kot pri Pocket PC, poleg tega ga je mogoče razširiti s karticami SD.

Palm TX

Kaj: Ročni računalnik.

Procesor: Intel ARM, 320 MHz.

Pomnilnik: 128 MB.

Pomnilniška kartica: SD.

Ločljivost zaslona: 320 × 480 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.1, WLAN 802.11b.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 9.

Splošni vtis: 9.

Prodaja: CHS, www.chs.si.

Cena: 89.988 tolarjev.

Za: Majhen, lahek, zmogljiv.

Proti: Ne podpira GSM/GPRS.

Sony Ericsson P990i

Sony Ericsson se je z modeli serije P zmeraj uvrščal v sam vrh ponudbe pametnih telefonov, saj so to nadvse dodelane in vsestranske naprave. P990i je vrhunec ponudbe; ponuja vse napredne komunikacijske možnosti (UMTS, WLAN, Bluetooth 2.0) in vnos podatkov, prirejen vsakemu okusu (številčnica, tipkovnica QWERTY in zaslon, občutljiv za dotik), med vsemi temi možnostmi pa je mogoče poljubno in preprosto preklapljati. Oblika je še zmeraj enaka kot pri predhodnikih P800, P900 in P910, z zaslonom na dotik, ki ga delno prekriva poklopec s številčnico, preprosto upravljanje pa je mogoče tudi s kolescem ob strani (t. i. JogDial). Mere so pri Sony Ericssonu obdržali enake kot pri P910i (torej je še zmeraj nekoliko prevelik oz. predebel), aparat je tudi nekaj gramov težji, vendar za to ponuja silno veliko dodatnih funkcionalnosti in zaslon z ločljivostjo 240 × 320 pik.

Sistem je preprosto uporabljati, vendar ima glede na predhodnike bistveno razliko - ko je poklopec s številčnico zaprt, so na voljo samo osnovne funkcije za klice, igre, koledar in podobno, celoten menu se namreč odpre šele, ko odpremo poklopec. Tako na primer ni na voljo Quickoffice, niti večina nastavitev telefona.

Poleg teh funkcionalnosti Sony Ericsson P990i združuje tudi bolj ali manj vse funkcije preostalih modelov Sony Ericsson. Tako je vanj vgrajen digitalni fotoaparat ločljivosti 2 megapik z vsemi funkcionalnostmi telefonov "Cyber-shot" in omogoča predvajanje digitalne glasbe podobno kot serija "Walkman", tudi radio z RDS. Omenimo še, da dodaten fotoaparat na sprednji strani omogoča opravljanje videoklicev, funkcijske tipke ob straneh pa omogočajo hiter dostop do glasbe, fotoaparat, sporočanje in zaklepanje tipkovnice.

Poleg pregledovanja in urejanja dokumentov s programoma Quickoffice in PDF+ ponuja P990i tudi možnost branja vizitk (po fotografiranju le-teh, delo opravi vgrajeni OCR) s samodejnim prepoznavanjem znakov in vnosom v imenik. Pri našem preizkusu se je tudi ta funkcija odlično obnesla. Na splošno se telefon obnese odlično, edino, kar smo pogrešali, je podpora povezovanju BlackBerry Connect.

Sony Ericsson P990i

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: ARM9, 208 MHz.

Pomnilnik: 128 MB ROM + 64 MB RAM + 64 MB MemoryStick.

Pomnilniška kartica: Memory Stick Duo Pro.

Ločljivost zaslona: 240 × 320 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 2.0, IR.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM in UMTS 900/1800/1900/2100 MHz.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 8.

Splošni vtis: 9.

Prodaja: Svema, www.svema.si.

Cena: Še ni znana.

Za: Uporabnost, prepoznavanje pisave, uporabniški vmesnik, komunikacije, odzivnost.

Proti: Velikost, ne podpira BlackBerry Connect.

BlackBerry OS

Za razliko od operacijskih sistemov Symbian in Smartphone, ki sta skušala razširiti funkcionalnosti mobilnega telefona, ter Palma in Pocket PCja, ki sta skušala narediti posebno vrsto naprave (ročni računalnik), je BlackBerry OS nastal kot naprava za branje elektronske pošte. Ves operacijski sistem je podrejen tej osnovni namembnosti BlackBerryjev, vse druge funkcionalnosti so bile zgrajene okrog tega. Kanadsko podjetje Research In Motion (RIM) je prvi BlackBerry predstavilo leta 1999 in čeprav so bili kot novo podjetje brez izkušenj v svetu mobilne telefonije ali računalništva, se jim odtlej strmo povečuje število uporabnikov. Še več, BlackBerryji so postali tako zelo priljubljeni, da mejijo na zasvojenost, zato se jih je prijel tudi vzdevek CrackBerry (po nevarnem derivatu kokaina "cracku"). Prevelika raba BlackBerryjev lahko povzroči kronično vnetje palca (upravljamo jih bolj ali manj samo s tem prstom, uprtim ob upravljavsko kolesce), ki se ga je zato prijelo ime "blackberryjski palec".

Sam operacijski sistem, ki je trenutno v različici 4.0, je trdno zaprt in razvijalci morajo pridobiti digitalno potrdilo izdelovalca, da je njihove programe sploh mogoče namestiti. Sicer je v BlackBerry OS vgrajena tudi podpora javi in pri javanskih programih tako potrdilo seveda ni potrebno, vendar zaenkrat še ni na voljo veliko javanskih programov, spisanih za BlackBerry, zaradi neklasične ločljivosti zaslona (240 × 160 pik) pa programi, spisani za druge platforme, ne delujejo. Kljub temu je za BlackBerry OS na voljo precej programske opreme, ki obsega tudi osnovne programe, kot so urejevalniki dokumentov Microsoft Office in programi za delo s slikami. Vendar je večina programov poslovne narave, denimo povezava v sisteme za stike s strankami (CRM) in podobno.

Z napravo BlackBerry dobimo osnovne programe za upravljanje stikov, koledar, opravila in podobno, spletni brskalnik in seveda odjemalec za elektronsko pošto. Naprava je načrtovana za upravljanje z eno roko, z uporabo stranskega kolesca in nekaj tipk, celotna tipkovnica QWERTZ pod zaslonom pa je namenjena predvsem pisanju elektronske pošte. BlackBerry podpira ogledovanje dokumentov, kot so Microsoft Word in Excel ter Adobe PDF, za njihovo urejanje pa potrebujemo dodatne programe. Mimogrede, Blackberryji so edinstveni po tem, da znajo tudi pripete datoteke (DOC, XLS...) odpirati "po kosih"; to je pri počasnih zvezah GPRS nadvse dobrodošlo.

RIM je pred nekaj meseci napovedal, da bo mogoče BlackBerry OS licencirati, vendar drugi izdelovalci zaenkrat še niso ponudili tovrstnih naprav, je pa večina izdelovalcev mobilnih telefonov že licencirala BlackBerry Connect, možnost uporabe RIMovih rešitev za potiskanje elektronske pošte na mobilne naprave. Naprave z BlackBerry Connect (seveda tudi BlackBerryje) je mogoče uporabljati posamezno samo za elektronsko pošto ali pa skupaj s strežniško programsko opremo, ki se poveže s strežnikom za skupinsko delo Microsoft Exchange, Lotus Domino ali Novell GrouWise in uporabniku omogoči dostop do večine funkcionalnosti sistema. Tudi BlackBerry OS ni na voljo v slovenščini, a je podprt prikaz šumnikov že "iz škatle". Žal ni omogočeno vnašanje šumnikov, prav tako ni na voljo programska oprema, ki bi to ponujala.

BlackBerry 8700v

BlackBerry 8700v je prvi, ki ga poganja Intelov procesor XScale. S tem je bistveno hitrejši in odzivnejši od svojih predhodnikov, hkrati pa ni zaradi tega trajanje akumulatorja nič krajše. Ker je narejen za pisanje elektronske pošte, je zelo koristen, kadar je treba vnašati veliko podatkov, hkrati pa nenehna povezava GPRS z omrežjem doda številne funkcionalnosti, ki jih druge naprave nimajo, predvsem pri uporabi programov, kot so CRM in neposredni dostop do omrežja podjetja. Edina slabost je zaprtost naprave, tako strojna kot programska, saj nimamo možnosti razširiti pomnilnika, pa še šumnikov ni mogoče vnašati. Poleg tega za BlackBerry ni na voljo toliko programov kot za druge operacijske sisteme, čeprav silno hitro povečuje svoj tržni delež. Zares uporabna dodatna lastnost bi bil vmesnik WLAN ali pa vsaj UMTS pri neposrednem dostopu do strežnika. EDGE je sicer dokaj hiter in več kot zadovoljiv za dostavo pošte in deskanje po spletu prek vgrajenega brskalnika, to pa je tudi vse, kar lahko z brskalnikom počnemo.

BlackBerry 8700v

Kaj: Pametni telefon.

Procesor: Intel XScale, 312 MHz.

Pomnilnik: 16 MB ROM + 64 MB RAM.

Pomnilniška kartica: Nima.

Ločljivost zaslona: 240 × 160 pik.

Lokalne komunikacije: Bluetooth 1.2.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM 850/900/1800/1900 MHz.

Odzivnost: 9.

Uporabnost: 9.

Splošni vtis: 9.

Prodaja: Si.mobil, www.simobil.si.

Cena: 50.000 tolarjev ob podpisu dveletne pogodbe s Si.mobilom.

Za: Uporaben, zmogljiv.

Proti: Ne podpira WLAN, ne podpira pomnilniških kartic, ni mogoče vnašati šumnikov.