Konec zasebnosti

Sodobne mobilne naprave in tipala omogočajo zajem čedalje večjega števila informacij o početju in stanju uporabnikov, te pa pogosto prenašajo v takšne in drugačne spletne storitve. Ponudniki storitev sicer vsi v en glas trdijo, da pri tem spoštujejo zasebnost ali vsaj anonimnost, toda vsak dan je več dokazov, da pogosto ni tako. Tudi če spoštujejo nerazširjanje konkretnih osebnih podatkov in ne vohunijo za posameznikom, je sporno že to, da v ozadju tretjim stranem prodajajo podatke, pridobljene s takimi storitvami. V še večjih dvomih bomo, ko se bo našla nova zvrst storitev, kjer bo taka širitev podatkov po eni plati pravzaprav dobra tako za skupnost kot posameznika. Denimo zbiranje podatkov za boljšo optimizacijo transportnih poti ali preventivno ukrepanje pri motnjah v življenjskih signalih (vzorec vrednosti pri meritvah pritiska, utripa). Najbrž se bomo morali kaj kmalu posloviti od zasebnosti, kakor smo jo pojmovali nekoč.

❘❙❚❘❙❘❘  05 - 05 - 2014

Malo uporabnikov Applovih iPhonov pozna funkcijo »Pogoste lokacije« (Frequent Locations), ki skrbno in natančno spremlja, kje je bil in kako dolgo. Funkcijo sicer lahko izklopimo, a se samodejno sproži, ko potrdimo uporabo lokacijskih storitev na telefonu, misleč, da bo s tem telefon samo lažje določil uporabnikovo lokacijo na elektronskem zemljevidu. iPhone zna med drugim natančno določiti, koliko časa je bil posameznik doma, v službi ali (khm) na kakem spornem kraju. Do zdaj ni informacij, da bi sistem kdo zlorabljal, kljub temu pa lahko vsakdo z dostopom v telefon brez težav prebere zgodovino »premikov«.

❘❙❚❘❙❘❘  30 - 04 - 2014

Okoli virtualne denarne enote bitcoin je bilo v zadnjih mesecih veliko napisanega, javnost pa se zaradi številnih zlorab močno polarizira na nasprotnike in zagovornike. Med slednje očitno sodi tudi ugledna univerza MIT, kjer so nedavno sporočili, da bo vsak bruc ob začetku naslednjega šolskega leta dobil v dar 100 dolarjev v Bitcoinih. Denar (več kot pol milijona dolarjev) je zbrala skupina študentov, pod okriljem profesorjev in univerze pa bo potekala raziskava, kako uporabljajo bitcoine in za kaj zapravljajo v realnem življenju. Vsekakor pogumna  in pametna poteza.

❘❙❚❘❙❘❘  07 - 05 - 2014

Kaj pravite na to, da bi dobili plačo kar v bitcoinih? Prav na to merijo v podjetju Bitwage, kjer pripravljajo obračun plač za 21. stoletje. V ta namen so naredili raziskavo med 150 podjetji, ki so »prijazna« do te virtualne denarne enote. V odgovorih je polovica pritrdila, da o tem resno razmišljajo, desetina pa to počne že danes. Resnici na ljubo gre zaenkrat predvsem za nagrade in ne za osnovno plačo, mehanizem stimulacij pa je enak tistemu, kjer zaposlenim obljubljajo možnosti v oblikah delnic podjetja. V teh časih tako tveganje ni bistveno drugačno, mar ne?

❘❙❚❘❙❘❘  29 - 04 - 2014

V najzmogljivejša mobilca ta hip, iPhone 5 in Galaxy S5, je kot udarna lastnost vgrajeno tipalo za prstne odtise. A kaj, ko jih lahko uporabljamo samo za prijavo v telefon in domala nič drugega. Začuda sistema še niso začeli uporabljati neodvisni izdelovalci aplikacij, ki bi prav tako lahko olajšali identifikacijo uporabnika. Počasi se tudi to spreminja, ponudnik digitalnega trezorja za gesla LastPass pa je prvi, ki to omogoča, in sicer na Samsungovemu telefonu. Težava je v tem, da so raziskovalci nedavno našli preprost sistem, kako prstne odtise preprosto ponarediti in se brez težav avtentificirati v napravo. Kdo bi potem zaupal takim programom?

❘❙❚❘❙❘❘  02 - 05 - 2014

Sodeč po raziskavi družbe SoftWatch, podjetja po nepotrebnem plačujejo licence za pisarniško zbirko Microsoft Office. Domnevni temelj za pisarniško delo namreč uporabniki uporabljajo bistveno manj, kot si mislimo. V trimesečni raziskavi so spremljali rabo v 51 globalnih podjetjih s skupno kar 148.500 zaposlenimi. Rezultat? 70 % uporabnikov Office sploh ne uporablja ali pa ga občasno za pregledovanje ali preprosto urejanje dokumentov. Povprečen uporabnik Office uporablja le 48 minut na dan, pretežno prek odjemalca pošte Outlook (68 % časa). Excel je na drugem mestu z 8 minutami, Word uporablja 5 minut, PowerPoint pa le 2 minuti. 29 % uporabnikov nikoli ni uporabilo Worda ali Excela za urejanje dokumentov, 70 % uporabnikov nikoli ni odprlo PowerPoint. Kakšna je torej resnična povrnitev naložbe?

❘❙❚❘❙❘❘  14 - 05 - 2014

Uspešnost pri igranju računalniških iger potrjeno lahko prinese lepo kariero tudi v resničnem svetu. Nissan je že leta 2011 začel računalniško tekmovanje Virtual GT Accademy, najboljši v računalniškem svetu pa so zdaj uspešni tudi za volani resničnih dirkalnikov. Denimo Lucas Ordóñez, ki je zmagal v prvem letu, zdaj pa že kar redno pristaja na stopničkah v kategoriji Super GT Championship. Na letošnji tekmi v Le Mansu bodo tako tekmovali že štirje nekdanji prvaki v računalniških igrah. Simulatorji torej ne samo krepijo, temveč celo ustvarjajo šampione.

❘❙❚❘❙❘❘  12 - 05 - 2014

Po nekaj letih priprav in draženja morebitnih kupcev je Google presenetljivo potiho začel prodajati svoja očala Google Glass. Toda cena pripomočka, ki ga nekateri sovražijo, drugi pa poveličujejo, je še vedno zajetnih 1500 dolarjev. V javnosti je završalo, ko je prišla na dan ocena družbe IHS, da Google za izdelavo pametnih očal porabi zgolj 152,47 dolarja (od tega 20 dolarjev za izdelavo, drugo za dele). To pomeni, da vsak primerek očal prodajajo z zaslužkom, kakršnemu še nismo bili priča. Za nameček je sporno tudi to, da je v Glass še vedno vgrajena procesna platforma izpred dveh let, torej zastarela. Najbrž tako ne bo šlo v nedogled.

❘❙❚❘❙❘❘  16 - 05 - 2014

V vsakdanjem življenju vedno bolj prepuščamo odločitve računalnikom in računalniškim programom. Toda nikjer tako kot v Hongkongu, kjer je podjetje Deep Knowledge Ventures računalniški program Vital izbralo v upravni odbor družbe. Podjetje, ki se sicer ukvarja z naložbami na področju farmacije, uporablja Vital za iskanje zanimivih priložnosti, na podlagi analize finančnih informacij, rezultatov kličnih testov in nabora intelektualnih pravic. Vital je šesti član upravnega odbora in ima celo glasovalno pravico. Doslej je našel dve zanimivi priložnosti, a ga še ni bilo treba uporabiti za glasovanje. Srhljivo.