Kontekst za telefone

Pametni telefoni premorejo vrsto funkcionalnosti, ki smo se jih že navadili in so samoumevne. Vseeno se je treba zavedati, da tehnologije, vgrajene v telefone, nenehno napredujejo in ena tistih, ki je prisotna že dolgo, zadnja leta dela konkretne korake naprej.

Bluetooth poznamo že iz časov, ko je mobilnemu svetu kraljevala Nokia, saj je ikona z modro runo svoje življenje začela zdaj res že davnega leta 1994. Ideja za tehnologijo je bila sicer preprosta, saj so pri Ericssonu poskušali nadomestiti kablovje, ki je bilo do takrat tako rekoč edina možnost povezovanja med napravami. Bluetooth temelji na enaki tehnologiji kot brezžična omrežja, svoje ime pa je dobil po skandinavskem kralju iz desetega stoletja, ki je slišal na ime Harold Bluetooth. Runa, ki so jo uporabili za ikono in jo zdaj pozna ves svet, vsebuje dve runi, ki izpišeta začetnici H. B. Do leta 2010 je tehnologija postopno napredovala in se iz počasnega nadomestka za kabel razvila v solidno možnost za pošiljanje podatkov med več napravami. Pred petimi leti je standard naredil nekoliko večji korak, saj je bila predstavljena različica Bluetooth LE (angl. low energy), ki je začela odpravljati največjo pomanjkljivost Bluetootha – porabo energije.

Baterijski oddajniki lahko oddajajo od 25 (če ustrezajo standardu iBeacon) do 250 dni (če oddaja z manjšo frekvenco).

Če smo imeli vklopljena tako WiFi kot Bluetooth, je namreč baterija hitro zašla v rdeče. Bluetooth je vendarle mini brezžično omrežje in ta tradicionalno do baterij niso prijazna. Bluetooth LE (BLE) je pred 15 leti svoje življenje sicer začel pri Nokii, a je v standard prišel šele leta 2010. Od takrat je bilo potrebnega še nekaj časa, a od leta 2013 sta ga resno začela jemati tako Google kot Apple.

Ne le povezava, tudi kontekst

BLE na področju povezovanja naprav sicer prinese manjšo porabo energije, a je njegova uporaba zavila v smer, ki je bila tako rekoč neraziskana. BLE namreč omogoča predvsem to, da imamo uporabniki pametnih telefonov Bluetooth vključen nenehno. Seveda je poraba ob vklopljenem Bluetoothu še vedno večja kot pri izklopljeni anteni, a so razlike z vsako iteracijo standarda BLE manjše.

Pred BLE smo Bluetooh vklapljali, ko smo se hoteli povezati z zvočnikom, s sistemom za prostoročno govorjenje v avtu in ob pošiljanju datotek med več napravami. Ko smo te dejavnosti opravili, smo Bluetooth ugasnili do naslednje uporabe. S prihodom BLE pa se bo ta navada najbrž spremenila, saj je zdaj naš telefon nenehno v stanju, ko lahko išče Bluetooth naprave. Prav ta zmožnost je odprla vrata uporabi Bluetootha kot mostu med statičnimi oddajniki in našim telefonom. Med oddajnikom in telefonom je mogoče izmeriti razdaljo, in ko temu dodamo še lokacijo oddajnika, telefon v zaprtih prostorih, torej brez pomoči GPS-satelitov, hitro zazna, kje se nahaja. Telefon tako razbere kontekst, v katerem se nahaja, in lahko v muzeju obiskovalcu na telefon posreduje informacije o točno določenih predmetih, ki si jih ogleduje. Prav besedna zveza »točno določeni« je ključnega pomena, saj bo ob sliki Cankarja na telefon prišla informacija o Ivanu, medtem ko bomo ob sliki Prešerna deležni informacij o Francetu.

Oddajnik lahko telefon zazna na treh razdaljah, in sicer na več deset metrih, nekaj metrih in nekaj centimetrih. Telefon bo tako zaznal, da smo vstopili v muzej, da se bližamo slikam in da stojimo pred sliko. Kot rečeno, je vse to mogoče brez GPS-signala, saj telefonu pošiljajo podatke oddajniki. Ti bodo v muzeju informacije o razstavljenih predmetih, v trgovini pa bomo deležni primerjav med izdelki ali pa popustov na določeni artikel.

Oddajnik je lahko priklopljen neposredno na računalnik, kar pomeni, da lahko deluje neomejeno.

Facebook oddajniki

BLE je kot relevantno tehnologijo prepoznal tudi Facebook, saj je začel v lokale in trgovine v New Yorku pošiljati svoje oddajnike. Podjetja, ki so se pridružila programu, so oddajnike dobila brezplačno.

V lokalih s Facebookovimi oddajniki bodo tako uporabniki v aplikacijo dobivali informacije, povezane s podjetjem, v katerem se nahajajo. Prav tako bodo prejeli informacije, ki jih bodo o lokaciji zapisali njihovi prijatelji.

Palce Tips, kot se za zdaj imenuje storitev, je trenutno na voljo le za iOS, a pri Facebooku pripravljajo tudi Androidno različico.

iBeacon in Android

Tako kot marsikatera novost je tudi BLE svoj prvi vidnejši preboj v javnost doživel, ko ga je resno vzel Apple. V iOS 7 so namreč vgradili podporo za iBeacon. Apple si iBeacon predstavlja kot generični oddajnik, ki pa mora zadostiti nekaj njihovim specifikacijam. Glavna med njimi je frekvenca oddajanja, saj Apple oddajnik »požegna« kot iBeacon le takrat, ko oddaja vsako desetinko. Vseeno pa bo iOS oddajnik zaznal tudi, če bo oddajal pri poljubnem intervalu. Apple je iBeacon poimenoval zato, da ga lahko kot paket ponuja svojim partnerjem. V ZDA so iBeaconi že aktivni v Applovih trgovinah in nekaterih partnerskih podjetjih.

Pri Androidu so seveda stvari malce bolj divje. Začne se že pri telefonih, saj vsi ne podpirajo BLE, a se podpora najde pri večini novejših modelov, medtem ko ga poznajo vsi telefoni višjega cenovnega razreda. Android se s tehnologijo BLE ne ukvarja preveč zavzeto, a glede na začetno navdušenje pri iOS bo tudi Google začel intenzivneje razmišljati v tej smeri.

Pri Bikn.io so razvili pregledno nadzorno ploščo, kjer je mogoče nastaviti sporočila, ki jih bodo oddajniki pošiljali telefonom. V aplikaciji na telefonu uporabnik prejme sporočilo, ki ga je prodajalec nastavil na nadzorni plošči.

Slovenski Bikn.io

Ko oddajniki telefon zaznajo in mu glede na njegovo lokacijo sporočajo relevantne informacije, je treba imeti za sprejem informacij nameščeno aplikacijo. Pri iOS nam telefon že na zaklenjenem zaslonu javi, da smo prišli nekam, kjer je mogoče namestiti aplikacijo.

Celotne rešitve od oddajnika do aplikacije so se lotili pri slovenskem Bikn.io, kjer poskušajo sistem oddajnikov BLE približati uporabnikom v Sloveniji in okolici. Njihova aplikacija je trenutno na voljo le za iOS, a nastaja tudi razvijalsko orodje za Android in Windows Phone.

Za oddajnike uporabljajo izdelke nemškega podjetja Blukii, ki so lahko baterijski, vezani neposredno na vtičnico ali pa v obliki računalniškega USB-priključka. Za programsko opremo pa so poskrbeli sami. Bikn.io je mogoče vgraditi v že obstoječo aplikacijo trgovine ali muzeja, tako da potem preostane le še namestitev oddajnikov. Za svoje stranke so razvili lepo in pregledno nadzorno ploščo, kjer lahko podjetja nastavitvijo oddajnike in jim določijo, kaj točno bodo oddajali. Vse skupaj teče v oblaku, in ko so oddajniki enkrat postavljeni, jih lahko namestimo kjerkoli. Nadzorna plošča prav tako beleži, koliko ljudi je v aplikaciji izkoristilo popust, prebralo nekaj več o razstavljenem predmetu oziroma kar si je lastnik oddajnika zamislil. Vse skupaj se v praksi obnese dobro in ob predstavitvi si ni bilo težko zamisliti, kako bi oddajniki v kombinaciji z dobro aplikacijo lahko izboljšali izkušnjo obiska kakšne trgovine, koncerta ali galerije.

Luči namesto Bluetootha

BLE ni edina tehnologija, ki omogoča določanje lokacije v zaprtih prostorih. Phillips je namreč razvil sistem LED-luči, ki tako kot oddajniki pošiljajo lokacijsko informacijo. Trgovina tako lahko zamenja obstoječe luči in z novimi doseže enak učinek kot z BLE-oddajniki. Luči imajo še to prednost, da jih na telefonu zazna kamera. Tako ni nujno, da telefon podpira BLE oziroma, da ni potrebe po prižiganju Bluetootha. Pri Phillipsu pravijo, da luči porabijo do 50 odstotkov manj energije kot obstoječe LED-luči. Oddajniki BLE pa imajo vseeno eno zavidljivo prednost – v primerjavi z LED-lučmi so dosti cenejši.

Prek sistema Bikn.io je mogoče spremljati, koliko ljudi je sporočilo odprlo in ali so izkoristili ponujeno ugodnost.

Obljube prihodnosti in pasti

Vse vizije, ki predvidevajo konkretno uporabo oddajnikov BLE, morajo v zakup vzeti, da se kaj dosti konkretnega na tem področju še ni zgodilo. Apple je sicer iBeacone že namestil v svoje trgovine in trgovine jih nenehno dodajajo v svoje prostore, a kritična masa še zdaleč ni dosežena. Morebitna težava, ki se lahko pojavi, so obvestila. Količina obvestil in oddajnikov je namreč v roki posameznega podjetja in trgovinska središča niso znana po svoji subtilnosti. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da bodo podjetja uporabnike zasuvala s prekomerno količino obvestil. Tudi pri Bikn.io se tega zavedajo in se je treba za sprejem obvestil v aplikaciji izrecno odločiti. Vseeno izkušnje z mobilnimi aplikacijami prej kažejo na prihodnost, kjer bi se utegnilo ta obvestila zlorabiti do mere, da bi jih uporabniki začeli ignorirati oziroma se odločali, naj se ne prikazujejo.

BLE-oddajniki so svojevrstna posebnost, saj gre za nadgradnjo že poznane tehnologije, ki pa vseeno prinaša povem drugačno uporabo. Včasih smo na telefonih nenehno izklapljali WiFi, a je proizvajalcem s pametnim iskanjem dostopnih točk uspelo porabo energije zmanjšati. Prav tako je bilo vedno več dostopnih točk in kaj kmalu je bilo izklapljanje antene WiFi manj pogosto. Če se bodo Bikn.io in podobne storitve prijele, morda kmalu ne bomo več izklapljali niti Bluetooth antene.