Kopilot in Dvojček

Microsoft in Google sta tudi v naših krajih omogočila uporabo pomočnikov za pisarniški zbirki Office in Workspace. Gre za največjo funkcionalno novost v zadnjih letih, toda ali rezultati izpolnjujejo pričakovanja?

Generativna umetna inteligenca (UI) je v zadnjem letu vsem zmešala glave in srečamo jo dobesedno na vsakem koraku. Seveda je bilo le vprašanje časa, kdaj se bodo funkcionalnosti generativne UI pojavile v tako pogosto uporabljenih orodjih, kot so pisarniške zbirke. V njih ustvarjamo nove vsebine, dokumente, preglednice, predstavitve, elektronsko pošto. Kjer se da kaj generirati, tam svoje mesto najde tudi umetna inteligenca.

Na tokratnem testu smo preizkusili prvo generacijo orodij, ki sta jih Microsoft in Google vgradila v svoje osrednje družine orodij za ustvarjanje vsebin, Microsoft 365 (Office) in Workplace. Da gre za prvo generacijo, trdimo zato, ker so to po našem mnenju šele zametki tega, kar šele prihaja. Pravzaprav nas preseneča, da smo že danes prišli do te točke, saj orodja za generativno umetno inteligenco poznamo šele kako leto.

Preden nadaljujemo, potrebujemo manjša pojasnila. Doslej ste že najbrž vsi slišali, da Microsoft svojo generativno umetno inteligenco imenuje Copilot. Kar so doslej precej slabo razložili javnosti, je, da ne gre za enega kopilota, temveč za celo družino kopilotov. Microsoft jih vgrajuje dobesedno v vse, kar proizvaja, vključno z operacijskim sistemom Windows 11 in s spletnim brskalnikom Edge.

Toda ta dva kopilota nista ista stvar, kot je Copilot for Microsoft 365, po domače rečeno kopilot za nekdanji Office. Čeprav ima enako predpono (Copilot) in enako tehnično osnovo (derivat GPT-4), gre za drugačno pojavno obliko pomočnika, ki je prilagojen posameznemu programu in načinu rabe. Tisti v Teamsih je drugačen od Worda, ta pa od Excela. Za nameček niso brezplačni ali del paketa Microsoft 365, a o tem nekoliko kasneje.

Konfuzno, mar ne? Pa Microsoft ni edini. Tudi Google se je generativne umetne inteligence lotil zelo zmedeno, vsaj kar se tiče marketinškega pristopa. V zadnjih mesecih so nekajkrat spremenili strategijo in celo imena samih izdelkov. Najprej je bil tu Duet AI, pa na to pomočnik Bart, pred kakim mesecem pa so se poenotili, da jim je najbolj všeč ime Gemini. Pri tem pa sploh ni povsem jasno, ali sta Duet AI in Bart resnično 'upokojena'.

Kakorkoli že, tudi z imenom Gemini spet mešajo glave ubogim uporabnikom. Če rečemo samo »Gemini« (gemini.google.com), naletimo na pomočnika z generativno umetno inteligenco, ki se z nami pogovarja podobno kot ChatGPT ter nekdanji Bing AI (oprostite, Copilot). Če pa rečemo »Gemini for Google Workplace«, dobimo ekvivalent tega, kar je Copilot for Microsoft 365. Tudi v tem primeru gre za zdaj le za plačljivo storitev.

Plačljivi pametni pomočniki

Zaradi velikega interesa za generativno umetno inteligenco ponudniki ta hip za storitve, kot sta Copilot for Microsoft 365 in Gemini for Google Workplace, pač dodatno zaračunavajo. Kdor misli, da je Copilot 365 mogoče dobiti v kateri od različnih naročnin za Microsoft 365, se moti. Microsoft za to storitev za vsakega uporabnika želi dodatnih 28,10 evra mesečno. Veliko? Malo? Če upoštevamo, da je mogoče Microsoft 365 dobiti za osebno rabo že za 69 evrov letno (99, če se odločimo za družinski paket) oziroma poslovne pakete Microsoft 365 Business Standard za 11,70 in Microsoft 365 Business Premium za 20,60 evra na mesec, enako velja tudi za pakete E3 in E5, je cena Copilota visoka.

Bizarno je, da se glede na še nedavno dogajanje cena lahko zdi celo nizka, saj je še nedavno Microsoft imel dodatni pogoj, da lahko naročniki Copilota dobijo le, če kupijo vsaj 300 licenc, kar pa je skoraj 9.000 evrov mesečno. No, za svetovne korporacije je to lahko drobiž, za povprečno slovensko podjetje pa resna ovira oziroma zavezanost. No, k sreči so to oviro le nekaj mesecev za prvotno objavo odpravili.

Google po tržnem deležu pisarniških paketov krepko zaostaja za Microsoftom, prav tako je nekoliko zaostal pri predstavitvi in promociji svojega asistenta Gemini. Najbrž so tudi zaradi tega ceno postavili nekoliko bolj konkurenčno. Prvi paket, ki je na voljo, je tako imenovani AI Premium, ki stane 22 evrov mesečno.

Toda v nasprotju z Microsoftovim Copilotom sta tu v ceno vključena tako asistent z generativno umetno inteligenco kot celoten paket Workplace, za nameček pa dodajo še 2 TB pomnilniškega prostora v oblaku. Najbrž ni treba povedati, da je to precej ceneje kot pri primerljivih Microsoftovih paketih. Res pa je tudi, da marsičesa od obljubljenega Google v času pisanja še ni dobavil uporabnikom.

Sodimo pa, da so to začetni poskusi velikih ponudnikov in se bodo paketi v prihodnje še spreminjali. Ne vidimo razloga, da tako Copilot kot Gemini v kateri od izvedb ne bi bila brezplačna oziroma vključena v osnovne cene pisarniških naročnin. Zelo verjetno je, da se bo to tudi zgodilo in bodo plačljive le aktualne, najbolj vroče in uporabne funkcionalnosti. Pustimo se presenetiti.

Ali vemo, kaj pravzaprav hočemo?

Ko govorimo o uporabnosti pisarniških pomočnikov, kot sta Copilot in Gemini, ne smemo imeti prevelikih pričakovanj. Tudi zato, ker gre za prvo generacijo tovrstnih orodij, za katero se vidi, da je prišla med uporabnike morda celo nekoliko prehitro glede na običajne razvojne cikle in načine preizkušanja kakovosti izdelkov. Videti je, kot da bi se tudi Microsoft in Google še učila, kako se da uporabljati umetno inteligenco in kaj se da narediti z njo.

Kdor pričakuje, da bo umetna inteligenca samostojno napisala dokument, predstavitev ali opravila zapleteno analizo podatkov, bo precej razočaran. Sploh če pričakuje, da se bo to zgodilo hipoma, tako rekoč s pritiskom na eno tipko.

Toda če svoja pričakovanja vsaj nekoliko omilimo in se področja umetne inteligence lotimo preudarno, usmerjeno na probleme ali celo podprobleme, so lahko rezultati osupljivo dobri. Predvsem tam, kjer lahko umetna inteligenca na dokaj 'pameten' način podatke najde, jih zbere, povzame, analizira ali drugače pripravi, za kar bi sami porabili občutno več časa. Pogosto tudi z večjo natančnostjo, kot če bi to postorili sami. Le primer je 'ročno' urejanje pri Excelu. Kolikokrat smo ure in ure preračunavali in vnašali podatke, pa se je vendarle vmes prikradla napaka. Umetna inteligenca to počne bolje.

Toda pravo vprašanje, ki si ga moramo zastaviti pri rabi tovrstnih pomočnikov je, ali pravzaprav vemo, kaj hočemo. Ali znamo to dovolj dobro formulirati in podati v pisni obliki? Ali znamo pri le delno dobrih odgovorih podati prava dodatna vprašanja, da odgovore umetne inteligence spravimo v pravo smer?

Nenazadnje: ali imamo potrpljenje, da preverjamo in popravljamo, kar nam umetna inteligenca servira kot napačen odgovor? Prve izkušnje kažejo, da zadeva ni tako preprosta, kot se zdi. Zastavljanje pravih vprašanj, sploh če vpletemo tudi poznavanje parametrov posameznega modela LLM, zahteva veliko znanja, preizkušanja in potrpljenja.

Prav zato analitiki menijo, da bo poznavanje inženiringa ukazne vrstice (prompt engineering) ena najbolj vročih veščin v prihodnosti. Skupaj s poznavanjem svojih podatkov in dokumentov, kar se tudi sliši lažje, kot v resnici dejansko je.

Pomočniki in slovenščina

Preden planemo po pomočnikih, kot sta Copilot in Gemini, je dobro vedeti, da v času pisanja tega članka nobeden od njiju ne podpira generiranja besedil, kamor sodijo tudi elektronska sporočila in predstavitve, v slovenskem jeziku. Obe platformi podpirata le peščico velikih jezikov, drugih pa ne poznata. Po naših informacijah se bo to razmeroma kmalu spremenilo, tako da za drugo polovico leta nekako pričakujemo tudi podporo za slovenščino. Ali bo ta podprta pri vseh funkcijah in programih, bomo še videli.

Tako kot vi, bralci, smo bili tudi mi presenečeni. ChatGPT (OpenAI GPT-4 je temelj za Copilot) in Googlov prvi pomočnik Bart namreč lepo komunicirata v slovenščini. Tako pri interpretaciji zastavljenih vprašanj kot pri odgovorih v pravilni ter tekoči slovenščini. Zakaj torej omejitev, ko sta obe orodji pravzaprav temelja v pomočnikih za pisarniške programe?

Zelo jasnega odgovora ni, vemo pa, da oba uporabljata prilagojene jezikovne modele (na novo urjene), ki niso ravno identičnim tistim, iz katerih izvirajo. Obe orodji poleg modelov GPT uporabljata tudi dodatna orodja za predprocesiranje in poprocesiranje vprašanj in odgovorov. Microsoft svoje orodje Microsoft Graph, zagotovo pa še cel kup dodatkov in skript, ki so odvisni od posameznega pisarniškega orodja.

Poleg tega gre pri rabi v poslovnem okolju za drugačno strategijo. V nasprotju z javnimi servisi, kot je ChatGPT, večina uporabnikov pisarniških paketov pričakuje, da bodo vprašanja in odgovori varni in zasebni in se ne bodo nekega dne pojavili v novi iteraciji jezikovnega modela.

V resnici trditev, da slovenski jezik ni podprt, velja le napol. Če pomočnikom podtaknemo podatke v slovenskem jeziku, bodo nekateri od pisarniških pomočnikov povsem pravilno razumeli gradivo v našem jeziku, pa čeprav bodo rezultat vrnili v angleščini. Copilot za Teams namreč pravilno naredi povzetke pogovorov, ki so potekali v slovenščini. Google Docs pa zna narediti povzetek dokumenta, ki je v slovenskem jeziku. Zdi se, da obe platformi določnega jezika ne podpirata samo v eno smer, pri generaciji vsebine.

Da ne bi preveč špekulirali, recimo, da Microsoft in Google doslej še nista imela dovolj časa, da bi jezikovne modele dovolj dobro izurila za specifične načine rabe, kot jih potrebujejo v pisarniških programih.

Copilot za Word

Delovanje kopilota v programu Word je zelo preprosto razumeti. Vsakič ko ustvarimo nov dokument, nam Word ponudi, da lahko generira vsebino na določeno temo. Znanje na izbrano temo lahko pobere iz lastne zbirke znanja (LLM), internetnih vsebin in celo dokumentov, ki mu jih ponudimo kot osnovo. Dokumente moramo imeti shranjene v spletnem pomnilniku OneDrive.

Od tod dalje generira besedilo na podoben način kot ChatGPT in podobna pogovorna orodja za generativno umetno inteligenco. Vsebinsko gledano so odgovori korektni, čeprav smo pri drugih orodjih (ChatGPT) včasih na ista vprašanja dobili bolj domiselne in manj suhoparne odgovore. Najbrž je to odvisno od parametrov ('temperature') posameznega LLM. Višja kot je temperatura, bolj 'kreativen' je odgovor.

Copilot za Word je vselej na voljo na levem robu vrstice dokumenta, ki ga sestavljamo. Na ta način lahko na vsakem mestu besedila nekaj dodamo ali spremenimo. 

Če želimo pripraviti vsebino na določeno temo, na primer članek, je boljša naslednja strategija. Namesto da od kopilota pričakujemo, da bo v enem koraku napisal vse, kar je potrebno, je bolje pripravo besedila razdeliti na smiselne manjše dele in zanje dati specifična navodila za kopilota.

Na ta način bodo odgovori bolj natančni, bolj v miselnem toku dokumenta, ki ga ima v mislih avtor, in hkrati bo manj napak ali halucinacij. Eden od uspešnejših postopkov je, da si najprej zgradimo skelet dokumenta in nato s kopilotom končamo posamezna poglavja.

Copilot v Wordu zna tudi spremeniti obstoječe besedilo. Če stavke ali odstavke označimo, zna kopilot predlagati različico (eno ali več) zapisanega besedila, uporabnik pa se nato odloči, katero bo izbral. Opažamo pa, da je trenutna stopnja razvoja kopilota zelo odvisna od vsebine. Če pišemo neko generično besedilo, denimo dopis za reklamacijo izdelka, bo pomočnik svetoval prav posrečeno besedilo. Če pa želimo prepisati specifično, denimo tehnično besedilo, bo razlika zgolj v vrstnem redu besed, ne pa v vsebini.

Za kopilota v Wordu lahko trdimo, da je dokaj muhav in izbirčen. Včasih ne zna generirati nič konkretnega, čeprav je vprašanje dokaj enostavno. Prav tako mu ni všeč, da so besedila v tabelah, še celo naštevanja (bullets) ne mara, če želimo besedilo dopolniti ali vprašati za alternativni prepis.

Sploh pa se nam je več kot enkrat zgodilo, da je kopilot povsem 'zabluzil'. Na določeno temo je prvi dan predlagal povsem korektno besedilo, drugi dan si je dobršen del podatkov povsem izmislil, da bi nato v tretjem poskusu spet ustvaril točne podatke. Drugod lahko na tovrstno obnašanje (halucinacije) vplivamo s parametri, v Wordu pa za zdaj ni povsem jasno, kako lahko zahtevamo natančnejše besedilo.

Verjetno bo to rešeno v eni od naslednjih različic. Do tedaj pa moramo imeti budno bdeti nad tem, kar nam svetuje. Kljub temu sodimo, da je to pravi korak v pravo smer. Le čudežev ne smemo pričakovati.

Copilot za Excel

Takoj na začetku bomo zapisali: bodite pozorni na Copilota v Excelu. Za mnoge bo ta kopilot najpomembnejši dodatek v celotni pisarniški zbirki. V primerjavi z drugimi programi tu ne generira novih vsebin, temveč pomaga pri ustvarjanju formul in analizi podatkov.

Najbolj vsakodnevno uporabna se nam zdi pomoč, kjer zna Copilot razumeti v naravnem jeziku napisane ukaze in jih pretvoriti v ustrezne formule. Na primer v tabeli cenikov izdelkov: »izračunaj popust za artikle v tabeli, vendar samo za tiste, ki so nad količino 100, in pri tem pazi, da artikli ne sodijo v skupine posebnih artiklov.« Copilot v tem primeru pripravi ustrezne formule, celo skripto in jih nato vstavi v preglednico na pravo mesto. To je lep primer, kjer Copilot ne poda zgolj odgovor v obliki besedila, temveč izvede akcijo. 

Po dosedanjih izkušnjah težko ocenimo, kako kompleksne poizvedbe zna Copilot za Excel v resnici pravilno izvesti, toda tudi doslej videno je več kot dobrodošla pomoč. Ne samo za manj vešče Excelovih formul, temveč tudi lep prihranek časa za tiste, ki formule poznajo 'na pamet'. Lep primer je pametno in samodejno ustvarjanje vrtilnih tabel, kar je vedno siva cona v znanju številnih uporabnikov. Pomočnik to naredi v nekaj sekundah. No, odvisno od količine podatkov, pa vendarle hitreje, kot naredi povprečen uporabnik.

Vsaj tako koristen kot pri pripravi formul bo Excel tudi pri analizi podatkov. Tu se izkaže predvsem pri pregledovanju večje količine podatkov, kjer lahko pripravi različne povzetke. Zanimivo pa je, da z njim lahko hitro identificiramo posebnosti, anomalije med podatki, v nekaterih primerih celo napake (podatke, ki izstopajo).

Analizirane podatke lahko komentira v pisni obliki, lahko pa tudi pripravi poročilo in različne grafikone. Te lahko umesti na isti list preglednice, kjer so podatki, zelo običajno pa ustvari nov list s povzetki. Pri hitri analizi podatkov to lahko prihrani precej časa.

Pa s tem še ni konec seznama 'dobrot'. Če imamo pravilno strukturirane podatke in dovoljšno količino, predvsem pa časovno razporeditev podatkov, zna Copilot za Excel opravljati tudi napovedno analitiko; se pravi, da ga lahko vprašamo za napoved prihodnosti (prodaje, proizvodnje) na podlagi vzorcev iz preteklosti in morebiti ob upoštevanju dodatnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na napoved.

Ko imamo pripravljene tovrstne analize in poročila, Copilot omogoča poizvedbe v smislu »kaj, če« (what if), kjer lahko pomočniku zastavljamo vprašanja in spremljamo posledice postavljenih robnih pogojev. Dejansko se obnaša enako, kot bi odgovarjal strokovnjak za podatke, le da se v tem primeru pogovarjamo z umetno inteligenco in ne s človekom, odgovore pa dobimo precej hitreje.

V preteklosti smo za to potrebovali draga in kompleksna orodja BI, zdaj pa to naredi umetna inteligenca, hitreje in z manj napora. Spodbudno, a je preverjanje kakovosti teh napovedi še nekaj, kar nam v kratkem času, ki smo ga imeli na voljo z orodjem, ni uspelo natančno preveriti in potrditi. Tudi v tem primeru velja pravilo kot za vsa orodja, kot je Copilot: umetna inteligenca lahko pripravi prvi osnutek (draft), strokovnjak pa ga mora nato dokončati in preveriti pravilnost ustvarjenega. Ne glede na to lahko rečemo, da bo Copilot tu ekstremno uporaben.

Copilot za Powerpoint

Vloga Copilota v programu Powerpoint je že naključnemu uporabniku hitro jasna. Ob pomoči generativne umetne inteligence lahko ustvarimo novo predstavitev, pri čemer lahko opišemo vsebino, kateremu občinstvu naj bo namenjena ter število 'slajdov'. Poudarimo lahko, naj predstavitev vsebuje določene navedbe, katere podatke in podobno.

Alternativno lahko damo Copilotu nalogo, naj naredi predstavitev s povzemanjem vsebin iz dokumentov, zapisanih v formatih Word ali PDF. Ti morajo seveda biti dosegljivi v spletnem pomnilniku OneDrive, tistih na lokalnem disku ne bo znal obravnavati.

Pohvalno je to, da privzeto kopilot ustvari predstavitev, ki povzema vsebino, medtem ko v govornikovo beležko (presenters notes) prekopira ustrezni del iz originalnega dokumenta, na osnovi katerega je naredil 'slajd'. Uporabno. 

Glavno vprašanje je, kako kakovostno predstavitev zna Copilot narediti glede na ponujene vhodne informacije (prompt) oziroma dokumente. Kar se vsebine tiče, so rezultati zgolj povprečni. Poznamo več storitev (vsaj dve ali tri) generativne umetne inteligence, ki to naredijo bolje, seveda pa je to odvisno od področja ter vsebine, ki bo predstavljena. Copilot za Powerpoint se bolje odreže, če mora povzemati specifičen dokument, bolj okoren je, ko mora informacije pridobiti s spleta oziroma iz javne zbirke znanja.

Začetna grafična podoba predstavitve, ki jo ponuja Copilot, je v redu, a nič spektakularnega. Uporablja naključne, običajno srednje ustrezne fotografije, stila ne moremo izbirati pri generiranju vsebin kot tudi ne pisav in podobnega. Pride pa tu prav orodje Designer, ki je mimogrede tudi samo zasnovano na algoritmu umetne inteligence, s katerim lahko dokaj preprosto počistimo predstavitev in zamenjamo grafični stil. Vsekakor je to smer, ki bo tudi v prihodnje še kako uporabna za hitro pripravo predstavitev.

Načelno naj bi Copilot v Powerpointu znal tudi spreminjati vsebino posameznega 'slajda', a je trenutna različica še zelo izbirčna glede pomoči. Zahteve morajo biti zelo natančne in eksplicitne, da jih kopilot pravilno interpretira. Nam se je dogajalo, da je včasih dodal nekaj zahtevanih elementov v obstoječih seznam (bullet points), včasih pa zgolj prazne vrstice. Zelo pogosto se je dogajalo, da se je kopilot 'opravičil', češ da ne zna pomagati.

To bi še nekako razumeli, če ne bi delali tudi z alternativnimi orodji, ki so večino teh Powerpointu nerazumljenih zahtev zlahka procesirala in ponudila ustrezne odgovore. Videti je, da znanje kopilota v Powerpointu ne dosega tega, kar zmore konkurenca, a to se utegne kmalu spremeniti.

Copilot za Teams

Prve izkušnje s sedanjo generacijo generativne umetne inteligence kažejo, da je tehnologija še posebej koristna pri delanju povzetkov, zato je korist (oziroma učinek) v programu Teams ta hip večja kot v drugih orodjih pisarniške zbirke. Osebno menim, da se pri vsakdanjem delu ta funkcionalnost najhitreje 'prime'. Odkar uporabljam Copilota, največkrat posežem po pomoči prav v tem programu.

Copilot zna delati odlične povzetke pogovorov, ki jih opravljamo v Teamsih (in storitvi M365 Chat). To pride še posebej prav, ko je dosti sogovornikov in veliko število sporočil. Treba je samo paziti, ker Copilot običajno povzame večino pogovorov, ne pa vedno vseh. To se še posebej pozna, ko želimo povzetek dolgega pogovora v preteklosti. Če ga prosimo za povzetek zadnjih 48 ur ali za povzetek pisanja posameznega uporabnika, je precej bolj natančen. Prav pride tudi to, da zna hitro locirati določeno datoteko v dolgem pogovoru.

Zanimivo, Copilot zna solidno delati povzetke tudi za pogovore v slovenščini, čeprav napiše povzetek v angleškem jeziku. Dokaz več, da prava podpora za slovenščino vendarle ni tako daleč. 

Sorodno s tem in v prihodnje morebiti še bolj uporabno je povzemanje videokonferenčnih sestankov. Pogoj je ta, da sestanek snemamo, kar je vljudno najprej vprašati. Če dobimo soglasje, lahko računamo na to, da bo Copilot znal samodejno narediti osnutek zapisnika sestanka, ki je v bistvu povzetek govora. Trenutno tu obstaja en velik 'če': če sestanek poteka v enem od podprtih jezikov. Slovenščine ni med njimi.

Sestanki v angleščini pa ne dobijo na zahtevo samo povzetka, temveč zna Copilot identificirati govorce (kar ni tako težko, saj ve, kdo je vir) in celo izluščiti naloge, ki so bile dogovorjene na sestanku. Zna torej ustvariti seznam opravil, kar utegne biti nadvse dobrodošlo, zlasti pri dolgih sestankih. Spet, ne moremo mu povsem zaupati, da bo vse temeljito zapisal, toda že sedanja stopnja razumevanja pogovorov je impresivna.

Copilot v Teamsih omogoča še eno pogosto zelo koristno stvar. Če nekdo zamuja na sestanek, lahko Copilot na zahtevo naredi hiter povzetek, kaj je bilo do tistega trenutka povedano. Seveda le zamudniku, ne da bi moral njegov prihod motiti potek sestanka. Verjamem, da bo marsikateri udeleženec sestankov tega zelo vesel.

Kar ta hip pogrešamo, je boljša podpora za pogovore v ekipah (Teams) in pogovornih kanalih (Channels). Čeprav se zdi, da je to podobno ali celo enako kot pri zgoraj omenjenih pogovorih, je očitno tehnična osnova tu drugačna in za zdaj ni podprta. Ne dvomimo pa, da bo to podprto kmalu in na podroben način kot Chat.

Glede na vsestranskost orodja, kot je Teams, ne dvomimo, da bo Copilot našel priložnosti za pomoč še na marsikaterem drugem področju, kot so upravljanje nalog, upravljanje seznamov, upravljanje projektov in še bi lahko naštevali.

Copilot za Outlook

Prebiranje in pošiljanje elektronske pošte sta še vedno med najpotratnejšimi vsakodnevnimi opravili, sploh v poslovnem svetu. Copilot za Outlook nam lahko tu izdatno pomaga, če je pošta napisana v enem od podprtih jezikov. Sploh v primerih, ko se na določeno temo (pozor, ista tema/subject) pogovarjamo že dalj časa, po možnosti v daljšem časovnem obdobju (odgovori zamujajo …).

V takih primerih lahko kopilot v Outlooku pripravi kratek povzetek dopisovanja. To je precej hitreje, kot če bi sami pregledali kopico preteklih sporočil. Sploh pa bi poslovni bonton celo narekoval, da bi v začetku novega sporočila redno potrebovali tovrstne povzetke, da fokusiramo dopisovanje v pravo smer.

Copilot v Outlooku to opravi dokaj dobro, verjetno zato, ker se lahko osredotoči na relativno majhno količino besedila. Tu skoraj nikoli nismo opazili 'halucinacij', se pravi, da si umetna inteligenca ni izmislila nečesa, kar ni bilo omenjeno v originalih. Dogaja pa se, da v povzetku manjka kakšna pomembna podrobnost, ki bi jo verjetno želeli omeniti. Kljub temu se nam zdi ta način rabe koristen.

Copilot zna tudi generirati osnutek nekega sporočila (Draft with Copilot) na določeno temo, podobno kot zna generirati besedilo v Wordu, le da tem primeru besedila res zvenijo kot elektronska sporočila. Med drugim so tudi odgovori krajši, bolj jedrnati. Nihče si ne želi brati predolgih sporočil, mar ne? 

S tem povezana je zanimiva tudi naslednja možnost, svetovanje pri pisanju (Coaching by Copilot), kjer zna pomočnik prebrati besedilo, celo svoj lastni predlog in mu spremeniti ton, izraziti čustva pošiljatelja in jasnost besedila. O teh zmožnostih imamo mešane občutke. Dobro zna formalizirati nekoliko manj formalno napisana besedila, kar je v poslovni korespondenci povsem na mestu.

Manj učinkovit pa je pri besedilih, ki so tudi sicer že dobra ali nevtralna. Zdi se, da v teh primerih ne zna kaj bistveno spremeniti besedila, ga pa vselej ponudi. Kar pisatelja nekoliko zmede, saj se predlog bere praktično enako kot original. Zdi se nam, da Google ta hip to počne bolje.

Gemini in Gmail

Eno od prvih Googlovih orodij, ki je dobilo pomočnika s tehnologijo Gemini, je priljubljena poštna storitev Gmail. Ko pišemo novo sporočilo, se Gemini pojavi v spodnjem delu pogovornega okna v obliki ikone »pomagaj mi napisati« (help me write). Z njim lahko generiramo novo sporočilo na poljubno temo, še bolj pa se mi zdi uporabna možnost, da lahko Gemini na hitro naredi povzetek ali sklepe obstoječih sporočil z istim predmetom pogovora. To je še posebej dragoceno tedaj, ko pogovori potekajo daljši čas in morda pozabimo podrobnosti iz preteklosti.

Še več, pomočniku Gemini lahko preprosto ukažemo, naj pripravi odgovor na poljubno elektronsko sporočilo. Po nekaj testih, ki smo jih opravili na ta način, lahko potrdimo, da so predlogi skoraj vselej korektni, čeprav pogosto predstavljajo samo osnovo za celoten odgovor. V veliko primerih je to vseeno prihranek časa pri pisanju sporočil. 

Predlagana besedila lahko sprejmemo, lahko pa Gemini prosimo, da besedilo formalizira (odstrani odvečne in preveč osebne elemente), skrajša ali celo podaljša. Predvidevamo, da bo kasneje Google omogočil tudi to, da bomo lahko obstoječim sporočilom spremenili ton, naredili prijaznejša, enostavnejša za razumevanje ali pa bolj ostra, če bo to trebno.

Vsekakor je to eden od najbolj nazornih in koristnih načinov rabe generativne umetne inteligence ta hip. Ko bi le delal tudi v slovenščini. Gemini se je v času preizkusa povsem branil, da bi tolmačil ali povzemal sporočila, ki so napisana v našem jeziku. Komaj čakamo, da bo ta omejitev odstranjena.

Gemini in Docs

Google Docs generativno umetno inteligenco Gemini uporablja na podoben način kot Word. Na začetku pisanja uporabniku ponudi možnost »Pomagaj mi napisati« (Help me Write). Tu lahko z opisom zahtev nato ustvarimo kar spodobno besedilo. Naše izkušnje kažejo, da smo z Google Gemini doživljali manj 'halucinacij' kot pri Copilotu.

Še preden pa ponujeno besedilo vstavimo v dokument, nas pomočnik Gemini vpraša, ali ga želimo izboljšati. Spremenimo lahko ton besedila (formalni, priložnostni), besedilo skrajšamo, razširimo ali naredimo povzetek. Ker orodja generativne inteligence vsakič naredijo rahlo drugačne predloge, lahko preprosto poskusimo še enkrat in uporabimo novo različico. Nazadnje pa Google omogoča tudi dodatne parametre, denimo možnost, da besedilo spremenimo v poezijo. 

Zdi se nam, da je Googlov princip bolj nazoren in bolj uporaben kot Microsoftov, a tu govorimo o odtenkih. Všeč so nam bila zlasti orodja »skrajšaj« in »razširi«. Zadnje doda stavkom smiselne dodatne vsebine, ki niso banalne. Odlično za priložnosti, ko moramo še nekaj dodati, pa celota še vedno ostane smiselna.

Gemini je v pomoč tudi pri nadaljevanju pisanja dokumenta. Če odstavek označimo, se na levem robu dokumenta pojavi ikona s pomočnikom. Ta odstavek preprosto spremenimo z vsemi zgoraj navedenimi, dodatno pa ga lahko preoblikujemo v drugačno formulacijo. Možnost preoblikovanja (Refine) je sicer dosegljiva tudi iz kontekstnega menija, dosegljivega z desno miškino tipko.

Kot že rečeno, tudi Gemini ta hip še ne podpira slovenščine, toda prevod iz angleškega generiranega besedila v slovenščino je silno preprost, le dodatna funkcija iz menija v programu Docs. Kot vemo, pa je Googlova sposobnost prevajanja zelo dobra, tako da za zdaj odsotnosti podpore za slovenščino ne bomo preveč čutili.

Gemini in Sheets in Slides

Če je pomočnik Gemini v urejevalniku besedil Docs in odjemalcu Gmail že dokaj dodelan in celo uporaben pripomoček, pa Google močno zaostaja z uporabo umetne inteligence v preglednici Sheets in predstavitvenem programu Slides.

V spletni storitvi Sheets smo tako kar nekaj časa iskali sledi umetne inteligence in naposled našli drobno ikono poleg iskalnika na začetku orodne vrstice. S to funkcijo prikličemo asistenta, ki pomaga pri začetni organizaciji podatkov (Help me organize). Ob pomoči besedila pomočnik tu ustvari novo preglednico, nekakšno predlogo, ki vsebuje vse vrstice in stolpce ter tudi začetne vzorčne podatke.

 V času pisanja članka se je sposobnost pomočnika Gemini tu ustavila. Google sicer napoveduje, da bo znal sestavljati formule iz navodil v naravnem jeziku, analizirati podatke in pripravljati grafikone. Toda za zdaj je to samo napoved, rezultate še čakamo.

Podobno je pri uporabi orodja Gemini v predstavitvenem programu Slides, kjer se najbolj očitno vidi, da je Google z objavo močno hitel, morda zato, da ne bi ostal brez odgovora na Copilota. Gemini namreč dela v programu Slides le najosnovnejše: generirati zna slike na podlagi izbranega besedila. In tu se zadeva ta hip konča.

Ne generira novih 'slajdov', resnici na ljubo ne zna niti umestiti slike na določen 'slajd'. Sam generator slik je v redu. Znal je pokazati nekaj, kar bi bilo podobno Zmajskemu mostu v Ljubljani, vendar si je vse povezano s sliko kreativno izmislil. Skratka, prava podpora za Gemini v program Slides šele prihaja.