Kradejo lahko samo bogati … roboti

Digitalna aleksandrijska knjižnica oziroma projekt Arhiv interneta (Internet Archive) je na sodišču izgubila sodno bitko z založniško industrijo. Knjižničarji, zgodovinarji in digitalni aktivisti opozarjajo, da bo to nepopravljivo 'pokvarilo' internet.

Projekt Arhiv interneta (Internet Archive) se ukvarja z zgodovino interneta oziroma pred pozabo rešuje spletne vsebine, ki so jih ustvarjalci prepustili zobu časa. »Ljudi zanimata zgodovina svetovnega spleta in razvoj priljubljenih spletišč skozi čas, arhiv služi tudi za preverjanje spletnih izjav in stališč političnih osebnosti, ki jih naknadno izbrišejo, prav tako je zadeva zanimiva z vidika nišnih spletnih projektov, ki v nekem trenutku izginejo iz digitalnega sveta,« je poslanstvo ob obisku Ljubljane leta 2023 razložil Jason Scott, ki je ena od glavnih gonilnih sil projekta.

Digitalne kopije se od e-knjig razlikujejo predvsem po višini zaslužka za avtorje in založnike.

Sodelavke in sodelavci projekta Internet Archive arhivirajo spletišča, spletne igre, digitalne posnetke, tudi časopise, revije, knjige in drugo intelektualno lastnino, ki bi drugače dobesedno izginila iz obličja Zemlje. »Splet zelo hitro pozablja in floskula o tem, da boš pri 15 letih naredil neumnost in jo objavil na spletu, nato pa te bo ta spremljala do smrti, preprosto ne drži. Količina spletišč, ki vsak dan izgine, in količina spletnih vsebin, ki iz različnih razlogov preneha obstajati, je velika,« opozarja Scott. In dodaja: »Če se nihče ne ukvarja z arhiviranjem, lahko nastane velika škoda. Nekatera spletišča obstajajo samo nekaj let, pri čemer ne gre samo za nišne projekte, temveč tudi za pomembna spletna mesta – primer je spletišče ameriškega vrhovnega sodišča, kjer smo opazili, da iz različnih razlogov velika količina posameznih spletnih strani izgine s svetovnega spleta v nekaj letih po objavi.«

Zgodba projekta Internet Archive se začne s Scottovim sodelavcem. Brewster Kahle je v sredini 90. let prejšnjega stoletja ustanovil podjetje za ocenjevanje priljubljenosti spletnih mest in ga nato prodal spletnemu velikanu Amazonu. Z denarjem od prodaje je ustanovil neprofitno ustanovo Internet Archive in eden prvih projektov je bil Wayback Machine, s katerim lahko vsakdo pregleduje stare različice spletnih mest.

Pandemija, revščina, cenzura

Med pandemijo koronavirusa je Internet Archive začel projekt Nacionalna reševalna knjižnica (National Emergency Library), s katerim je svetu ponudil brezplačen dostop do 1,4 milijona knjig, priročnikov in drugih avtorskih del. Knjižnica naj bi ostala odprta, dokler Združene države Amerike ne bi končale stanja nacionalnih izrednih razmer, kar bi spet omogočilo izposojo knjig v klasičnih knjižnicah.

Z Reševalno knjižnico so pri Internet Archivu razširili svojo Odprto knjižnico, kjer sodelujejo s knjižnicami in digitalizirajo knjižnično gradivo. Več kot deset let že znotraj tega projekta ljudem omogočajo digitalno izposojo knjig na enak način, kot bi si izposojali klasične knjige – če ima knjižnica en izvod knjige, je v projektu Odprta knjižnica dostopna ena digitalna reprodukcija knjige naenkrat.

Projekt Nacionalna reševalna knjižnica je lajšal razmere med pandemijo, a hkrati kršil avtorsko pravo.

Reševalna knjižnica je šla korak naprej, saj je umaknila omejitve izposoje in vse knjige brezplačno ponudila vsem uporabnikom hkrati. »S tem smo poskušali odgovoriti na problem zaprtih šol in knjižnic, kar je velikemu številu ljudi onemogočilo dostop do knjig,« je pojasnil Chris Freeland, vodja projekta.

Prost dostop do knjig pa ni služil samo učenkam in učencem, ki so se morali zaradi pandemičnih omejitev šolati na daljavo, temveč tudi ljudem po svetu, ki do posameznih knjig niso mogli dostopati zaradi različnih omejitev, od cenzure in visokih stroškov nakupa do nemogočega poštnega pošiljanja. Pomembno je poudariti, da Nacionalna reševalna knjižnica ni izposojala e-knjig, temveč digitalne kopije fizičnih knjig, ki so jih avtorji projekta na različne načine digitalizirali in ponujali občinstvu.

Založniška industrija vrača udarec

Seveda je založniška industrija skočila na noge in projekt Odprte knjižnice označila za ilegalno piratstvo ter zavrnila argumente in avtorje projekta, ki so se branili, da gre pri njihovem brezplačnem izposojanju avtorskih del za »pravično rabo«, saj sami ne služijo z izposojo digitaliziranih avtorskih del. Organizacija Internet Archive sicer pozna mehanizem prostovoljne donacije za podporo projekta, vendar to ne vpliva na možnost 'izposoje' digitalnih avtorskih del.

Založniške hiše Hachette Book Group, Penguin Random House, HarperCollins in Wiley so sredi leta 2020 vložile tožbo proti nevladni organizaciji Internet Archive in v njej poudarile, da gre pri skeniranju in prostem dostopu do z avtorsko pravico zaščitenih del za piratstvo in da humanitarni namen pobudnikov kampanje ne zmanjša protizakonitosti tega početja.

Vodje projekta Reševalna knjižnica so kot odziv na tožbo takoj omejili dostop do aktualnih avtorskih del, a je bilo prepozno. Marca 2023 je sodišče razsodilo v prid založniške industrije, nevladna organizacija pa je bila neuspešna tudi s pritožbo na sodbo, ki jo je sodišče zavrnilo septembra 2024.

Eden odmevnejših primerov digitalne avtokracije je bil izbris knjige Georgea Orwella 1984.

S tem pa se sodne težave nevladne organizacije Internet Archive še niso končale. Na sodišču se trenutno odvija še tožba glasbene založniške industrije, ki to nevladno organizacijo toži zaradi digitalizacije starih LP-jev glasbenic in glasbenikov, med katerimi najdemo Franka Sinatro, Binga Crosbyja, Chucka Berryja in drugih. Če se bo sodišče strinjalo z glasbeno založniško industrijo in dosodilo zahtevano odškodnino v višini več kot 400 milijonov evrov, bi to lahko pomenilo konec te nevladne organizacije.

Smrtonosne posledice tožbe za celoten svetovni splet

A že sodba, da so avtorji projekta Nacionalna reševalna knjižnica z neomejeno digitalno izposojo knjig kršili avtorsko pravo, bo imela po mnenju nekaterih pravnikov dolgoročne smrtonosne posledice za celotni spletni ekosistem.

Kritiki sodbe namreč poudarjajo, da razsodba napada celoten koncept lastništva in izposoje digitalnih različic knjig, kar odpira vprašanje knjižnic v informacijski družbi. Nadzirana digitalna izposoja avtorskih del je namreč zaščitena z identičnimi varovalkami avtorskega prava kot fizične kopije, tožniki pa tožbe niso preklicali v trenutku, ko je Nacionalna reševalna knjižnica prenehala obstajati.

»Če bi založniško industrijo in avtorje motil samo koncept Nacionalne reševalne knjižnice, bi tožbo umaknili v trenutku, ko so avtorji projekta prekinili neomejene izposoje gradiva,« ocenjuje Peter Suber, direktor projekta odprtega dostopa na univerzi Harvard.

»Sistem digitalne izposoje knjig je namreč za založnike in avtorje problematičen v točki, kjer so za kopije e-knjige ponavadi plačani na število izposoj, medtem ko so pri nadzirani digitalni izposoji plačani samo iz nakupa izvornega izvoda fizične kopije in knjižničnega nadomestila,« dodaja Suber. »Iz razsodbe pa je razvidno, da jih ni motil samo koncept brezplačne izposoje avtorsko zaščitenih gradiv med pandemijo, temveč celoten koncept nadzirane digitalne izposoje.«

Prepoved digitalizacije tiskanega gradiva in izključno zanašanje na e-knjige, kjer uporabnik knjige bere izključno skozi digitalne sisteme izposoje in nakupa pomeni, še en korak v digitalni fevdalizem, kjer lahko lastnik sistema nakupovanja oziroma izposojanja v vsakem trenutku izbriše kupljeno oziroma digitalno dobrino (knjigo, album, igro).

V preteklosti so se s tem problemom soočali uporabniki platform Amazon Kindle, Steam, Google Music in Apple Music, ki so v nekem trenutku ugotovili, da do kupljenih dobrin nimajo več dostopa.

Kaj to pomeni za … umetno inteligenco?

Hkrati se v povezavi z razsodbo odpirajo tudi vprašanja industrije umetne inteligence, ki po mnenju kritikov temelji na globalni kraji avtorskih del.

Sam Altman, direktor enega od vodilnih podjetji na področju umetne inteligence OpenAI, je namreč v začetku leta 2024 v pričanju pred britansko zbornico lordov poudaril, da »bo brez zanašanja na uporabo avtorskih del pri izgrajevanju podatkovnih zbirk, s katerimi urijo umetno inteligenco, industrija umetne inteligence žalostno propadla«. Altman je v svojem pričanju dodal še, da spoštujejo avtorsko zakonodajo in da 'učenje' algoritmov po njegovem mnenju ne pomeni kršenja avtorskih pravic.

Industrijo umetne inteligence pred podobnimi porazi trenutno rešujejo predvsem veliki vložki v lobiranje in spodkopavanje zakonodaje.

S tem se ne strinjajo avtorji in založniki, ki so na več primerih besedil in fotografij dokazali, da umetna inteligenca v velikih primerih avtorsko zaščitena dela preprosto 'ukrade' in jih uporabniku 'proda' kot umetno ustvarjeno kreacijo.

OpenAI je zato začel podpisovati dogovore z založniki, s katerimi poskuša doseči dovoljenje za uporabo avtorskih del za urjenje sistemov umetne inteligence, podjetje pa se vseeno sooča z več tožbami zaradi avtorskih pravic. Samo tožba založniške hiše New York Times je težka več kot sedem milijard evrov.

Pomembna razlika med podjetji umetne inteligence in nevladno organizacijo Internet Archive je v njihovih bančnih računih. Medtem ko se Internet Archive zanaša na donacije, podjetja umetne inteligence prejemajo velike denarne vložke investicijskih podjetij, ki upajo na nov finančni preboj.

Del tega denarja gre tudi za najemanje lobistov, ki na obeh straneh Atlantika spodkopavajo zakonodajo na področju umetne inteligence, s katero poskušajo zakonodajalci zavarovati državljanke in državljane pred zlorabami te tehnologije na področju družbenega nadzora, laži in odgovornosti za 'izdelke' modelov umetne inteligence.

OpenAI pri lobističnih pritiskih ni sam. Po poročanju preiskovalnega portala Open Secret je na področju umetne inteligence v letu 2023 v ZDA ter Evropski uniji lobiralo 460 podjetij, od katerih jih je 20 odstotkov iz industrije strojne digitalne opreme (Apple, Microsoft, OpenAI in drugi), dobrih sedem odstotkov s področja izobraževanja (ameriške univerze), sedem odstotkov iz industrije digitalnih storitev (Meta, Amazon, Alphabet), šest odstotkov pa iz farmacevtske industrije (Pfizer, različna združenja farmacevtskih podjetij).