Krasni novi svet kriptovalut
Letos so svet obnorele kriptovalute. Čeprav je pionir bitcoin z nami že osmo leto in je v tem času dobil nemalo posnemovalcev, je šele letošnje leto mogoče označiti kot leto kriptovalut. Z njimi se ukvarjajo domala vsi, večina je z njimi letos skovala visoke dobičke, vseh pa so polna usta novih tehnologij, ki se skrivajo v ozadju. Gre za največjo finančno-tehnološko revolucijo ali prvo globalno piramidno shemo?
O kriptovalutah letos govorijo vsi. Finančni časopisi njihove tečaje uvrščajo med redne novice, vsakdo pozna kakšnega prijatelja, ki je z njimi zaslužil nekaj tisočakov, o njih se pogovarjajo celo pri frizerju. Kriptovalute niso novost, so pa letos postavile rekord v priljubljenosti in tudi vrednosti. Za seboj imajo že skoraj osemletno zgodovino, v tem času so tudi že nekoliko dozorele, zato si oglejmo, kaj se dogaja na tem področju.
Bitcoin
Članka o kriptovalutah ne moremo začeti drugače kakor z bitcoinom, o katerem smo nazadnje obširno pisali pred skoraj štirimi leti (Virtualni denar, Monitor 01/13). Gre za prvo kriptovaluto, ki uporablja tehnologijo veriženja blokov in v digitalni svet prinaša koncept gotovine (več o podrobnostih v sosednjem članku). Bitcoin je leta 2008 izumil Satoshi Nakamoto, za kogar še vedno ne vemo, kdo je.
Bitcoin se rudari z namenskimi napravami (ASIC) v velikih farmah na Kitajskem
Ali je pod tem psevdonimom skrit en genialen programer ali skupina ljudi, ni jasno. Doslej smo bili priča trem poizkusom, da bi ga razkrili, a so novinarji vsakokrat izpostavili napačnega človeka. Leta 2014 je Newsweekova novinarka razgalila Doriana Nakamota kot tvorca bitcoina. V Kaliforniji živeči 65-letni inženir in matematik, ki je delal na tajnih projektih za ameriško vojsko in vlado in se je držal bolj zase, se je zdel verjeten kandidat. Kasneje je postalo jasno, da ni Satoshi Nakamoto.
Drugi osumljenec je bil Nick Szabo, ki ga je izpostavil novinar The New York Timesa Nathaniel Popper. Szabo je ameriški strokovnjak za šifriranje, digitalne pogodbe in kriptovalute. Toda tudi Szabo zanika, da bi bil Satoshi Nakamoto.
Koliko stane pridelava enega bitcoina
Trenutno je v obtoku okrog 16,5 milijona bitcoinov izmed 21 milijonov, kolikor jih bo v prihodnosti največ v obtoku. Nastajajo s potrjevanjem transakcij, to pa terja znatno procesorsko moč, zato so rudarji za vsak potrjen blok trenutno nagrajeni z 12,5 bitcoina. Vsaka štiri leta se ta nagrada prepolovi. Vrednost bitcoina je v zadnjem mesecu nihala med 3000 in 5000 dolarji, torej si razdelijo od 37.500 do 62.500 dolarjev.
Rudarjenje bitcoinov postaja čedalje dražje iz več razlogov. Njihova količina je omejena na 21 milijonov, tako da se na vsakih 210.000 potrjenih blokov nagrada prepolovi (in dobimo geometrično vrsto). Ker pa se povečuje tudi število transakcij in vprežena računska moč (število rudarjev), se vsakih 2016 potrjenih blokov zahtevnost rudarjenja (strogost pogoja za veljavnost bloka) prilagodi tako, da je v povprečju nov blok potrjen vsakih 10 minut. Če čedalje več računske moči išče nove bloke in s tem zasleduje isto nagrado, bo ta čedalje teže dosegljiva, ker omrežje zahtevnost zveča, da hitrost potrjevanja blokov ostane enaka.
Če k temu dodamo še stohastičnost samega procesa potrjevanja blokov, je ceno pridelave enega bitcoina težko izračunati. Upoštevati moramo tako stroške električne energije kakor tudi začetni vložek v opremo za rudarjenje. Minili so namreč časi, ko je bilo to početje dobičkonosno z domačimi procesorji ali, nekoliko pozneje, z grafičnimi karticami. Danes so v rabi namenski čipi (ASIC), vse drugo je potrata električne energije (razen če jo imate zastonj). Kljub temu lahko poizkusimo oceniti, koliko bi nas stala pridelava enega bitcoina danes in koliko cenejša je bila v preteklosti.
Poznati moramo aktualno težavnost (v začetku septembra 923.233.068.449), nagrado (12,5 bitcoina/blok), vrednost bitcoina (vzemimo 4000 evrov), ceno električne energije (z vsemi dajatvami za enotarifni odjem pri običajni porabi približno 0,16 evra za kilovatno uro) ter tri spremenljivke, ki so odvisne od naše opreme: začetna naložba, hitrost izračunavanja (hash rate) in poraba električne energije. Za svoj primer si lahko dobičkonosnost izračunate na http://www.bitcoinx.com/profit/.
Grafična kartica AMD Radeon RX 480 zmore okrog 25 MH/s in porabi približno 150 W električne energije. To pomeni, da na dan porabi okrog 0,58 evra električne energije, en bitcoin pa proizvede v petih milijonih let! Četudi imate elektriko brezplačno, se naložba nikoli ne povrne. Še slabše je s procesorji.
Zato danes vsi rudarijo z namenskimi čipi (ASIC). Eden bolj priljubljenih je AntMiner S9, ki zmore 14 TH/s in porabi 1,4 kW električne energije. Pri trenutnih cenah z njim v enem dnevu narudarimo 0,0038 bitcoina oziroma 15 evrov, za električno energijo pa odštejemo 5 evrov. Začetna naložba (2500 evrov) se povrne v nekaj mesecih, če seveda verjamemo, da bodo cene vztrajale, kjer so.
Stanje je bistveno drugačno pri drugih kriptovalutah, kjer težavnost rudarjenja še ni tako velika, zato se jih še splača rudariti z domačo uporabo (torej grafičnimi karticami).
Tretji kandidat je bil Craig Steven Wright iz Avstralije, ki ga je leta 2015 prvi izpostavil Wired in nato še Gizmodo. Za razliko od drugih Wright kar sam trdi, da je Satoshi Nakamoto. Večkrat je napovedal trdne dokaze za to trditev, a jih ni nikoli zares predložil. Čedalje več indicev pa kaže, da gre za prevaro in da Wright ne more biti Satoshi Nakamoto. Identiteta slednjega torej ostaja skrivnost in, če ne bo sam odločil drugače, bo tako še naprej.
Od leta 2013 do danes je bitcoin doživel številne pretrese, a je vse turbulence preživel. Rudarjenje se je skoraj v celoti preselilo na Kitajsko, kjer so cele hale posebnih naprav (ASIC miners), ki ustvarjajo bitcoine. Številni trgovci so začeli sprejemati bitcoin kot plačilno sredstvo, a so cene v glavnem še vedno denominirane v evrih ali dolarjih.
Bitcoin Cash
Zelo pomemben je bil razcep bitcoina na dve valuti (fork), ki je nastal zaradi nestrinjanja skupnosti, kako bodo rešili težavo premajhnih blokov. V izvirnem bitcoinu je velikost blokov omejena na 1 MB, kar skupaj s hitrostjo rudarjenja šestih blokov na uro predstavlja omejitev, koliko transakcij lahko omrežje obdela. Omrežje je zato postalo prepočasno.
Avgusta so ponudili konkurenčno rešitev Bitcoin Cash, ki predstavlja novo kriptovaluto. Ker je nastala z razcepom, so vsi lastniki bitcoina ob trenutku razcepa dobili še enako količino Bitcoin Casha (tehnično gledano, imata ti kriptovaluti do tiste točke enaki verigi, odtlej pa lahko stanje porabljamo v vsaki posebej). Bitcoin Cash, ki so ga večje menjalnice že podprle, je vreden približno osemkrat manj od bitcoina. Z drugimi besedami, z razcepom so vsi postali približno 12 odstotkov bogatejši.
Pravi bitcoin pa je nekoliko kasneje dobil tehnologijo SegWit (seggregated witness). Ta je združljiva nazaj in rešuje problem premajhnih blokov tako, da bodo bloki drugače organizirani in da najpotratnejši del (podpisi) ne bo več štel v skupno velikost.
Digitalne valute
Niso vse digitalne valute tudi kriptovalute. Še iz časov pred bitcoinom poznamo digitalne valute, ki se tako imenujejo, ker nimajo fizične pojavne oblike (bankovcev ali kovancev). Ena izmed prvih je bil E-gold iz leta 1999, znan pa je tudi Liberty Reserve iz leta 2006. V teh primerih gre za centralizirane valute, za katere skrbi izdajatelj, ki je tudi poravnalni agent. Številne so se uporabljale za pranje denarja in financiranje nezakonitih dejavnosti, zato so jih organi pregona zaprli. To so lahko storili, ker so bile centralizirane.
Litecoin
Naslednja zgodovinsko pomembna valuta je litecoin, ki jo označujejo kot srebro, če je bitcoin zlato. Litecoin je približno 70-krat cenejši od bitcoina, kar je tudi blizu razmerju med ceno dejanskega zlata in srebra. Litecoin je nastal leta 2011 kot odgovor na nekaj bitcoinovih pomanjkljivosti, in sicer ima že od začetka SegWit, hitrejše potrjevanje blokov, Lightning Network in drug zgoščevalni algoritem (scrypt namesto SHA-256). Na litecoin lahko gledamo kakor na mlajšega brata bitcoina, ki se giblje zelo podobno.
Ether
V okviru projekta Ethereum je nastala kriptovaluta ether, za katero številni pričakujejo, da bo ostala prava kriptovaluta prihodnosti, medtem ko naj bi bil bitcoin nekakšno digitalno zlato. Bitcoin bi načeloma lahko nadgradili, da bi izpolnjeval še druge funkcije, a je enostavneje in učinkoviteje postaviti novo verigo blokov. Zato imamo dandanes več sto (!) kriptovalut, med njimi tudi ether.
Ethereum je projekt, ki na podlagi veriženja blokov ponuja platformo za izvedbo pametnih pogodb, ether pa je pripadajoča kriptovaluta. Pametne pogodbe so zapisane v računalniškem jeziku in predstavljajo kodo, ki se samodejno izvede, ko je pogoj izpolnjen. Če v pogodbo zapišemo, da bomo na določen račun ob nekem datumu nakazali nekaj denarja, se to brez izjeme zgodi. Pogodba je neposredno izvršljiva, obenem pa je shranjena v javni verigi blokov, torej je vidna vsem.
Ethereum ponuja EVM (Ethereum Virtual Machine), v katerem lahko teče kakršenkoli program ne glede na programski jezik, osnovna podstat verige blokov pa se pri tem ne spremeni.
Ripple
Ripple je v osnovi sistem za bruto poravnavo v realnem času (RTGS), menjalna borza in omrežje za izvedbo transakcij, ki ima tudi lastno valuto ripple. Ripple je ena izmed starejših kriptovalut, ki je z nami že od leta 2012, samo omrežje pa uporabljajo tudi večje banke. Ripple je torej bistveno več kot le kriptovaluta, podobno kot tudi ethereum ni le kriptovaluta. Zaradi tega ripple ne potrebuje specializiranih borz, saj že samo omrežje omogoča menjavo med valutami.
Ripple je podobno kot bitcoin decentraliziran, odprtokoden, ne potrebuje centralne avtoritete in je delno anonimen. Razlikuje pa se po drugačnem načinu potrjevanja transakcij (iterativni konsenz), zato je hitrejši. Ker je Ripple celotno omrežje, lahko vsebuje katerokoli valuto, ne potrebuje specializiranih menjalnic in omogoča podobno pisanje skript, kot so pametne pogodbe v ethereumu. Ripple lahko uporabljamo povsem brez kriptovalut, torej tudi le za pošiljanje dolarjev ali evrov.
Ripple je sistem za bruto poravnavo v realnem času (RTGS).
Dash
Še ena bitcoinu podobna kriptovaluta je dash, ki omogoča izvedbo transakcij med posamezniki (peer to peer). Napisali so jo leta 2014, da bi odpravili nekaj pomanjkljivosti, ki so se izkazale med rabo bitcoina. Tako dash omogoča večjo anonimnost transakcij (a ne tolikšno kot monero), praktično trenutno poravnavo in dvonivojsko omrežje. Na prvi stopnji (tier one) so rudarji, ki potrjujejo bloke. Na drugi (tier two) so glavna vozlišča (masternodes), ki omogočajo anonimne transakcije, hipne prenose in druge višje funkcije, potrebne za delovanje hrbtenice sistema.
Kako do kriptovalut
Približno tako, kot do vseh drugih valut. Lahko jih kupimo v menjalnici ali pa si jih prislužimo. Zelo znana evropska menjalnica je slovensko-luksemburški Bitstamp, ki podpira bitcoin, bitcoin classic, litecoin, ether in ripple. Pri nas je priljubljena, ker je registrirana v EU in podpira nakazovanje denarja s plačilnimi nalogi SEPA. Velike menjalnice so še Coinbase, Kraken, Cex.io, ShapeShift in Poloniex.
Druga možnost je kriptovalute dobiti kot plačilo za delo, največkrat gre za rudarjenje. Redkejši so primeri, ko se uporabljajo za plačilo kakšnih drugih storitev ali izdelkov, čeprav za to načeloma ni nobene ovire. Pogosto so se v ta namen uporabljale na nezakonitih spletnih tržnicah.
V vsakem primeru potrebujemo digitalno denarnico, kakor se imenuje račun, kjer imamo shranjene kriptovalute. Pomembno je, da jo zavarujemo pred izgubo in vdorom. Kriptovaluto lahko imamo shranjeno tudi na borzi ali spletni tržnici, kar pomeni, da leži na njihovih računih, borza pa za nas vodi stanje. V tem primeru jim moramo zaupati, da nas bo kriptovaluta počakala, četudi se borza zapre ali utrpi kakšen hekerski napad. Ko so januarja 2015 iz Bitstampa ukradli bitcoine in povzročili za šest milijonov evrov škode, komitenti tega niso občutili. Ko so kradli iz Mt.Goxa, je šel v stečaj, komitenti pa so izgubili vse.
Monero
Monero je nastal leta 2014 s točno določenim namenom. Gre za kriptovaluto, ki za razliko od bitcoinove psevdoanonimnosti prinaša pravo anonimnost. Pri kriptovalutah, ki so izpeljane iz bitcoina, so vse transakcije javne, ni pa znano, kdo je lastnik posameznega računa. Pri moneru je vse to skrito, zato je priljubljen tudi za nečedne posle. Zdaj že razbita nezakonita spletna tržnica AlphaBay, ki je nadomestila Silk Road, je na primer s pridom uporabljala monero.
Monero je izpeljanka iz protokola CryptoNote, zato se od bitcoinskih valut razlikuje v več točkah. Najpomembnejša je uporaba krožnih podpisov (ring signature), s čimer sta zagotavljena anonimnost in tajnost transakcij. Monero nima omejene velikosti bloka (so pa večji bloki kaznovani z nižjo nagrado), nima zgornje meje emisije (po letu 2022 se bo količina v obtoku linearno povečevala) in uporablja zgoščevalno funkcijo CryptoNight, ki je pomnilniško in ne procesorsko (kakor SHA-256) zahtevna.
ICO
Klasična podjetja zberejo denar tako, da izdajo nove delnice in gredo kotirat na borzo. Postopek se imenuje prva javna ponudba delnic ali IPO (initial public offering). Kriptovalute so mladim tehnološkim zagonskim podjetjem prinesle možnost prve javne ponudbe kriptožetonov oziroma ICO (initial coin offering), ki je naslednja novost po skupinskem financiranju (crowdfunding).
Podporniki v podjetje vlagajo tako, da kupijo novo izdano kriptovaluto. To lahko storijo z navadnimi valutami, pogosteje pa uporabijo bitcoin, ether ali kakšno drugo priznano kriptovaluto. Podjetja se za ICO odločajo, ker je postopek bistveno manj reguliran kakor IPOji in ker lahko v kratkem času zberejo zelo veliko denarja. Posamezniki pa v ICOje vlagajo, ker si obetajo visoke zaslužke, če je podjetje uspešno.
Toda to se utegne kmalu spremeniti, saj je Kitajska letos septembra prepovedala ICOje, v ZDA pa je agencija za trg vrednostnih papirjev (SEC) povedala, da ni razloga, da bi za ICOje veljali drugačni (milejši) pogoji kakor za klasične IPOje.
O kakšnih številkah govorimo: izraelski Bancor je junija v treh urah zbral za 150 milijonov dolarjev kapitala. Slovenski Viberate je septembra v manj kot petih minutah zbral dobrih 10 milijonov dolarjev s prodajo kovancev vibe. Viberate želi razviti platformo za povezovanje glasbenikov in organizatorjev dogodkov. O tem, da ima podjetje resen načrt, priča odločitev Evropske komisije, ki je Viberate v okviru pobude Music Moves Europe izbrala med osem najobetavnejših zagonskih podjetij s področja glasbe.
Viberate je zbral dobrih 10 milijonov evrov z ICOjem. Slika: Viberate.
Prevare in ranljivosti
Niso pa vsi ICOji tako pošteni. Pri javnih ponudbah kriptožetonov je tudi precej prevar, ko podjetja nabirajo denar brez prave ideje, kaj bi sploh počela. Medtem ko imajo pri Kickstarterju vsaj formalno obveznost, da izdelek dejansko izgotovijo, so ICOji neregulirani. Včasih je težko razlikovati med podjetji, ki namerno promovirajo prevaro, in takimi, ki z zamislijo v oblakih in brez konkretnega načrta za izvedbo zbirajo denar.
Zgodi se tudi, da legitimen ICO izkoristijo drugi hekerji. To se je zgodilo projektu Coindash, ki je letos julija izvedel ICO. Hekerji so vdrli na njihovo spletno stran in na njej spremenili zgolj naslov, kamor naj vlagatelji pošljejo ether. Čeprav so vdor odkrili v treh minutah, so hekerji dobili za sedem milijonov evrov zablodelih nakazil investitorjev.
Zelo podobno se je zgodilo podjetju Enigma, ki so ga ustanovili diplomanti MITa in se ukvarja z varnimi rešitvami za finančne podatke z uporabo veriženja blokov. Hekerji so vdrli na stran Enigme in nanjo postavili obvestilo, da bodo še pred ICOjem izvedli predprodajo žetonov. Investitorji so nasedli in izgubili za pol milijona evrov ethra.
Podobnih primerov je bilo še nekaj, zato ni presenetljivo, da si države prizadevajo regulirati ICOje. Svojčas je bil tudi borzni trg slabo reguliran, a so nas posebne panike in depresije naučile, da to ni najbolj modro. Kot kaže, bodo morali ICOji to lekcijo še osvojiti.
Včasih pa so velike izgube posledica ranljivosti. Julija letos so odkrili ranljivost v programski opremi Parity Wallet 1.5, zaradi katere je bilo ukradenih za 30 milijonov dolarjev ethra.
Največji premiki
Da bi bile kriptovalute uporabne kakor običajen denar, ne bi smele imeti dveh velikih pomanjkljivosti. Prva je omejena količina v obtoku, kar nezadržno vodi v deflacijo. Količina dobrin na svetu se povečuje, zato se mora primerno večati tudi količina denarja v obtoku. Pri kriptovalutah je zgornja meja, zato so po naravi deflatorne. Ta pojav je nezaželen, ker če denar postaja čedalje vrednejši, ljudje raje odlagajo nakupe in sedijo na denarju, to pa negativno vpliva na gospodarstvo. Toda načeloma lahko nastajajo različne in vedno nove kriptovalute.
Večji problem pa je silna volatilnost. Ko je švicarska centralna banka januarja 2015 nehala umetno zadrževati tečaj franka in je ta poletel za 15 odstotkov, je na finančnih trgih to učinkovalo kot jedrska eksplozija. Pri kriptovalutah takšni in še večji premiki niso nič nenavadnega. Ko so septembra pricurljale neuradne informacije, da naj bi Kitajska prepovedala obratovanje borz za bitcoine, je bitcoin v enem dnevu izgubil 15 odstotkov. Ko je direktor JPMorgan Chase napovedal propad bitcoina, je valuta v trenutku izgubila več odstotkov. V prvih štirinajstih dneh septembra pa je skupno izgubila več kot 40 odstotkov. Pred tem je v letu dni zrasla za trikrat. Skratka, bitcoin in druge kriptovalute se obnašajo kot podivjane najstnice, ki jih vsaka novica popelje od ekstaze do depresije in nazaj.
Takšna nihanja omogočajo špekulacije in s tem visoke dobičke in hude izgube, a so za valuto popolnoma neprimerna.
Caveat emptor
Ko smo nazadnje obširno pisali o bitcoinu (januarja 2013), je bil vreden dobrih 12 dolarjev, na začetku letošnjega septembra pa kakšnih 400-krat več. Rast ni bila enakomerna, temveč je bila zgoščena na več krajših obdobij. Konec leta 2013 smo videli prvi balon, leta 2017 pa drugega. Zelo podobno so se obnašale tudi druge kriptovalute, saj so njihove vrednosti precej korelirane (kupovanje različnih kriptovalut zato ni razpršeno investiranje). Prihodnost pa je neznanka.
Zato ni odveč še enkrat izrecno opozoriti, da je vlaganje v kriptovalute izrazito špekulativno početje. Drži, da je doslej prinašalo visoke donose, a podobnih primerov je bilo v zgodovini že nekaj. Najsi je šlo za čebulice tulipanov na Nizozemskem v letih 1634-1637, South Sea Company v 18. stoletju (celo slavni Isaac Newton se je opekel) ali tehnološki balon na prelomu tisočletja, še vsakokrat so cene po strmi rasti še strmeje padle, prepozni vlagatelji pa so izgubili zelo veliko.
Ethereum, Ripple in drugi so bistveno več kot kriptovalute, a mnogi pozabljajo na to in se zanimajo le za špekuliranje z njihovimi lastnimi kriptovalutami. Občasno to njihovo širino sicer omenijo kot enega izmed razlogov, zakaj ne bodo propadli, a na koncu je glavni cilj še vedno kupiti valuto in jo dražje preprodati. To se imenuje špekuliranje.
Skrajno neverjetno bi bilo, če bi bile kriptovalute tako zelo drugačne od vseh drugih, da se po burni rasti to ne bi zgodilo. To pot je drugače, so slavne besede, s katerimi se ni še nikoli nič končalo lepo. Gre pa prvikrat v zgodovini za resnično globalni balon. Zaradi tega se lahko napihuje dlje časa in do večjih razsežnosti kakor prejšnji. Izvršni direktor JPMorgan Chase, James Dimon, je 12. septembra letos dejal, da je bitcoin prevara in da se bo njegova vrednost prej ali slej sesula, čeprav lahko vmes še pošteno zrase. Zato je vlagatelje opozoril, da bodo veliko izgubili.
Zagovorniki kriptovalut poudarjajo poglavitne prednosti bitcoina – neodvisnost od oblasti, globalnost in množice ljudi, ki jih še nimajo (le en odstotek prebivalstva sveta naj bi se sploh ukvarjal z njimi) – kot argument, zakaj imajo pred seboj še svetlo prihodnost. V resnici gre za lažno dilemo, saj popoln propad ali nebrzdana rast nista edini možnosti.
Precej verjetnejša je srednja pot. Kriptovalute bodo imele v modernem svetu vsaj nišno rabo, temu bo odgovarjala tudi neka vrednost, ki pa ne bo z vrha balona. Tudi čebulice tulipanov, nafta in japonske nepremičnine imajo svojo vrednost, a je bistveno nižja od vrhov, skozi katere so šli. Toda tudi ta bo za vlagatelje z vrhunca balona enako boleča.
Razkritje: avtor ni lastnik nobene kriptovalute.