Kripto izumitelji in bogataši

Medtem ko je identiteta izumitelja bitcoina zavita v tančico skrivnosti, so izvori številnih drugih kriptovalut precej jasnejši. Nekatere so postavili posamezniki, druge organizacije, tretje so nastale kot parodije. Precej novodobnih bogatašev najdemo med temi izumitelji, pridružujejo pa se jim še najzgodnejši uporabniki, ki so svojčas za drobiž nakupili ali narudarili danes milijone vredne količine kriptovalut.

Charlie Lee je izumil litecoin, ki velja za bitcoinovega manjšega brata.

Malokdo bi znal na pamet povedati, kdo je izumil svetovni splet, Ebay ali Google, pa vendar te iznajdbe vsakodnevno uporabljamo. Njihova zgodovina je znana, o avtorjih se lahko kadarkoli poučimo, in čeprav njihovih motivov ne poznamo, si jih lahko predstavljamo. Svetovni splet je nastal v središču CERN, kjer so potrebovali sistem za lažjo komunikacijo in deljenje informacij, Ebay in Google pa so postavili Pierre Omidyar oziroma Sergey Brin in Larry Page, ko so želeli rešiti tehnološki problem, ki ga je imela družba, s tem pa tudi zaslužiti.

Kupite!

Članek je del posebne številke Monitorja, posvečene kripto valutam, ki jo lahko kupite tukaj.

Zaradi tega storitvam dovolj zaupamo, da jih uporabljamo, čeprav podrobnosti ne poznamo. Tehnične specifikacije svetovnega spleta so javno dostopne, a se večina vanje ne poglablja. Ebayu zaupamo, da bo svojo nalogo opravil, ravno tako nevtralnost pričakujemo od Googlovih algoritmov, čeprav jih ne moremo preveriti.

Bitcoin pa ima nasproten problem. Tehnologija je popolnoma odprta, na vpogled vsakomur, a nihče ne ve, kdo je skrivnosti Satoši Nakamoto, ki je vse skupaj sestavil. Zaradi tega ni bitcoin nič manj ali bolj varen, a vseeno tehnologija, ki jo je ustvaril anonimnež, čigar motivov ne moremo poznati, bega. O špekulacijah, kdo je Satoši Nakamoto, pišemo v sosednjem članku, tu pa si bomo ogledali izumitelje nekaterih drugih popularnih kriptovalut, ki so manj skrivnostni. Načelno so s svojim izumom obogateli že zato, ker je vrednost kriptovalut v zadnjem letu eksplodirala.

Kako sta dvojčka Winklevoss obogatela

Med najbolj razvpitimi kriptomilijarderji sta gotovo Cameron in Tyler Winklevoss. Nekdanja ameriška veslača, ki sta nastopila tudi na olimpijskih igrah v Pekingu, sta že leta 2004 na Harvardu ustanovila družbeno omrežje ConnectU (prvotno HarvardConnection), po katerem naj bi se malce preveč zgledoval celo Mark Zuckerberg pri pisanju Facebooka. Zaradi tega sta ga tožila in se poravnala za 65 milijonov dolarjev – večino v delnicah Facebooka. To je bila prva izmed dobrih odločitev. Kasneje sta s tem denarjem podprla bitcoin, kar se jima je bogato obrestovalo.

Brata Winklevoss sta najbolj znana zgodnja vlagatelja, ki sta obogatela z nakupom kriptovalut.

Danes sta brata znana predvsem kot investitorja v zagonska podjetja in kot velika igralca v svetu kriptovalut. Aprila 2013 sta imela v lasti 120 tisoč bitcoinov. Na vrhu norije decembra lani sta imela kar 1,3 milijarde dolarjev v bitcoinih, je izračunal The New York Times. Poleg tega sta imela še okrog 350 milijonov dolarjev v drugih kriptovalutah, v glavnem v ethru. Če k temu prištejemo še deleže v menjalnici Gemini in ostalih podjetjih, sta bila skupaj težka več kot dve milijardi dolarjev. S tem sta bila uradno kriptomilijarderja, danes pa to nista več zaradi upada vrednosti. Da pa bi postala prava milijarderja, bi morala kriptovalute pretopiti v dolarje, česar po lastnih besedah ne bosta storila, dokler ne bodo bitcoini po tržni kapitalizaciji presegli svetovne rezerve zlata. Bitcoin bi moral biti vreden okrog pol milijona dolarjev, da bi se to zgodilo. Lahko pa si tudi premislita.

Ker iznajdba kriptovalute ni edini način, kako obogateti z njo, omenimo še nekaj milijonarjev in milijarderjev iz kriptosveta, ki so bogati izključno zaradi zgodnjega nakupa in ki so se odločili odpovedati se anonimnosti.

Litecoin

Ena izmed prvih resno uporabnih alternativnih kriptovalut (altcoin) je litecoin, ki je zaradi tega prislužil vzdevek kriptosrebro (če je bitcoin zlato). Njegov oče je Charlie Lee, ki je ob postavitvi litecoina delal v Googlu.

Lee je zanimiva oseba in skorajda zvezdnik v kriptosvetu. Rodil se je kitajskim migrantom v Slonokoščeni obali, od koder so se pri njegovih 13 letih preselili v ZDA. Po končani srednji šoli je študiral računalništvo na MIT in leta 2000 magistriral. Do leta 2007 je delal najprej v Kana Communications in kasneje v Guidewire Software, potem pa se je pridružil Googlu.

Čeprav je delal pri igrah, YouTubu in Chrome OS, je večkrat prišel v stik s kriptovalutami. Prvič je zanje slišal leta 2011, ko je začel rudariti bitcoin in aktivno spremljati skupnost. V stiku je bil tudi z glavnim razvijalcem odjemalca za bitcoin Mikom Hearnom. Kmalu si je zaželel ustvariti lastno kriptovaluto.

Prvi poskus iz septembra 2011 je spodletel. Fairbix je bil klon kriptovalute tenebrix, a je zaradi hroščatega odjemalca in nezaupanja javnosti – razvijalci so pred uradnim zagonom sebi narudarili sedem milijonov kovancev – spodletel. Oktobra 2011 pa je izdal litecoin, ki je bil klon bitcoina. Bistvene spremembe so bile uporaba zgoščevalnega algoritma scrypt namesto SHA256, hitrejše potrjevanje blokov in omejitev na 84 milijonov kovancev.

Litecoin ni nikoli resneje ogrozil bitcoina, ni pa niti utonil v pozabo. Najbolje ga je opisoval njegov vzdevek »bitcoin lite« in do danes ostaja peta najbolj razširjena kriptovaluta.

Lee je leta 2013 zapustil Google in začel delati v Coinbasu, ki je znana menjalnica kriptovalut. Lani je odstopil s položaja tehničnega direktorja in se v celoti posvetil delu pri litecoinu. Lani decembra je prodal vse svoje litecoine, da se je izognil konfliktu interesov pri nadaljnjem razvoju infrastrukture. Kadarkoli namreč izjavi kaj o litecoinu, to močno vpliva na njegov tečaj. Koliko je zaslužil, ni povedal, dejal pa je, da njegovo življenje ni odvisno od tega, kako bo šlo litecoinu. Dovolj, torej.

Ripple

Medtem ko je litecoin nastal kot garažni projekt Googlovega inženirja v prostem času, je ripple povsem drugačna zgodba. Plačilni protokol, ki ima lastno kriptovaluto z istim imenom, je postavilo podjetje Ripple Labs (prvotno Opencoin) leta 2012.

Toda že leta 2004 je Ryan Fugger ustanovil podjetje RipplePay, ki je razvijalo protokol P2P (peer-to-peer), da bi omogočal izvajanje finančnih transakcij med udeleženci brez sodelovanja bank. Ker bančništvo v osnovi ni nič drugega kot premetavanje številk v bilancah, ki odseva prenose in posojila denarja med strankami, bi lahko isto počelo tudi pametno omrežje. Rešiti pa bi bilo treba problem zaupanja vanje.

Ripple sta postavila Jed McCaleb (levo) in Chris Larsen.

Leta 2011 je bitcoin dobival čedalje več privržencev. Jed McCaleb, ki je bil pri bitcoinu od začetka in je leta 2010 ustanovil borzo Mt.Gox, ki jo je prodal Marku Karpelesu (Mt.Gox je kasneje spektakularno propadel zaradi nepravilnosti v poslovanju), poznamo pa ga tudi po eDonkeyju iz časa pred torrenti, se je priključil projektu. Razvijal je digitalno valuto, kjer pa bi zaupanje temeljilo na PoS (proof of stake) in ne PoW (proof of work) kot pri bitcoinu. To pomeni, da za zagotavljanje avtentičnost ne potrebujemo računske moči, temveč kovance in soglasje v omrežju.

McCaleb je postavil novo različico rippla, ki ne potrebuje tako veliko električne energije kot bitcoin. Pri delu mu je pomagal Chris Larsen, s katerim sta kasneje Fuggerja prepričala, da jima je predal nadzor nad ripplom. Septembra 2012 sta ustanovila Opencoin. McCaleb je podjetje zapustil že leta 2013, a obdržal znatno količino kovancev, ki pa jih ne sme hitro prodati. Z Ripplom je sklenil dva dogovora (v letih 2014 in 2016, tudi po posredovanju sodišča), ki natančno urejata, koliko sme prodati in koliko mora donirati v dobrodelne namene. Larsen pa je s položaja izvršnega direktorja odstopil leta 2016.

Chris Larsen ima za seboj uspešno poslovno kariero, saj je ustanovil E-Loan (1996), internetno orodje za pomoč pri pridobivanju posojil, Prosper Marketplace (2006), posojanje neposredno med deležniki (peer-to-peer), in kasneje tudi Ripple Labs, v katerem ima 17-odstotni delež. V začetku leta 2018 je bilo njegovo premoženje ocenjeno na 37 milijard dolarjev in ne izvira samo iz rasti vrednosti kriptovalut, temveč tudi iz poslovnih uspehov. McCaleb pa je imel na začetku leta pod palcem okrog pet milijard dolarjev v ripplu in še nekaj sto milijonov v kriptovaluti stellar.

Pasja parodija dogecoin

Dogecoin je primer kriptovalute, ki se je začela kot parodija, in čeprav to nikoli ni nehala biti, je vmes njena tržna kapitalizacija tudi že presegla dve milijardi dolarjev. Na internetu je bil leta 2013 zelo popularen »meme«, ki ima živobarvno besedilo v polomljeni angleščini na fotografiji psa pasme šiba inu.

Kriptovaluto dogecoin sta ustvarila Billy Markus in Jackson Palmer. Markus, programer iz Oregona, je leta 2013 razmišljal, kako bi ustvaril manj resno valuto od bitcoina, ki bi bila zanimiva širši možnosti. Palmer, ki je delal v sydneyjski izpostavi Adoba, pa je 27. novembra 2013 na Twitter v šali napisal, da bo naslednja velika kriptovaluta gotovo dogecoin in da vlaga vanjo. Domislica – takrat ni bila nič več kot to – je naletela pozitiven odziv in Palmer je teden dni pozneje res kupil domeno dogecoin.com. Markus pa se je resno ukvarjal z razvojem kriptovalute, in ko je nekaj dni pozneje naletel na to stran, je navezal stik s Palmerjem. Ostalo je zgodovina.

Dober teden pozneje je kriptovaluta dogecoin ugledala luč sveta in svet se je navdušil nad njo. Začetno zanimanje ni izparelo in danes je dogecoin 37. največja kriptovaluta na svetu, njena tržna kapitalizacija pa je bila v začetku leta dve milijardi dolarjev, zdaj pa je okrog pol milijarde dolarjev, čeprav sta jo kot parodijo ustvarila programerja na nasprotnih koncih sveta, ki se sploh nista srečala.

A danes lahko kriptovaluto ustvari vsakdo, saj so izvorne kode javne. Dogecoin je zgrajen na litecoinu, torej uporablja zgoščevalni algoritem scrypt. Število kovancev navzgor ni omejeno.

Tudi aktualni izvršni direktor Ripple Labs Brad Garlinghouse je milijarder, saj ima v lasti 6,3 odstotka podjetja in skupno okrog 10 milijard dolarjev premoženja. V primerjavi z ostalimi kriptovalutami je Ripple najmanj decentraliziran. Podjetje ima v lasti skoraj dve tretjini kovancev (61,3 odstotka), saj je bilo omrežje postavljeno tako, da je bilo na začetku 80 odstotkov kovancev v lasti podjetja. Uporabljajo jih za zagotavljanje sredstev za obratovanje in kot rezerve.

Ethereum

Kriptovaluta platforme Ethereum se imenuje ether. Gre za mlajšo kriptovaluto, ki je nastala leta 2015. Eden izmed glavnih avtorjev je mladi rusko-kanadski programer Vitalik Buterin. Rojen v Moskvi se je s šestimi leti preselil v Kanado in bil v šoli kmalu spoznan za talentiranega dijaka. Svojo kriptokariero je začel s pisanjem za bloge in revije Bitcoin Magazine, Bitcoin Weekly, kmalu pa je ustvaril več. Leta 2013, ko je bil star 19 let, je napisal članek (white paper) o osnovah decentraliziranega omrežja. To bi poenostavilo izdelavo novih kriptovalut, ki bi delile isto verigo blokov. Bitcoin je bil namreč za ta namen neprimeren, ker ni imel ustreznega skriptnega jezika.

Izumitelj Ethereuma Vitalik Buterin je eden najmlajših in najinteligentnejših milijonarjev na svetu.

Že naslednje leto so Vitalik Buterin, Mihai Alisie, Anthony Di Iorio in Charles Hoskinson ustanovili podjetje Ethereum Switzerland in kasneje še neprofitno Fundacijo Ethereum. Sredstva so nabrali z javno ponudbo žetonov (ICO), kjer so v zameno za bitcoine prodajali kriptovaluto ether, ki bo uporabna na omrežju Ethereum. Pri postavljanju Ethereuma sta sodelovala še Gavin Wood, ki je spisal tehnične specifikacije, in Amir Chetrit, s katerim je bil Buterin sodeloval že pri bitcoinskem projektu ColoredCoins. Toda Buterinov prispevek je bil največji.

Buterin ima po ocenah revije Fortune za okoli pol milijarde dolarjev premoženja v ethru, ki seveda niha. Tudi ostali pionirji niso reveži. Hoskinson ima okrog 600 milijonov dolarjev, Di Iorio 750 milijonov do milijarde itd.

Obogateti gre tudi drugače

V kriptosvetu so bogati številni, ki so zraven od začetka. Pri tem biti zraven ne pomeni, da so morali narediti svojo kriptovaluto. Changpeng Zhao ima milijardo dolarjev do dve premoženja, ki ga je ustvaril z ustanovitvijo borze Binance. Zanimivo je, da jo je zagnal šele leta 2017, kar je sorazmerno pozno, a še ravno pravi čas, da je pobral smetano z norije konec tega leta. Čeprav so številne borze že obstajale, je ponudil, kar so ljudje potrebovali: hitrost in široko podporo različnih kriptovalut. Binance je danes največja borza kriptovalut po tržni kapitalizaciji, Zhao pa eden najpremožnejših kriptobogatašev.

Na podoben način sta obogatela tudi Nejc Kodrič in Damijan Merlak, ki sta ustanovila menjalnico Bitstamp. Prav v zadnjih mesecih se je govorilo o prodaji Korejcem, ki naj bi bili zanjo pripravljeno odšteti 400 milijonov dolarjev. To pomeni, da imata vsak za okoli 110 milijonov dolarjev premoženja, večino v lastništvu Bitstampa.

Še en kriptomilijarder je Joseph Lubin. Kanadski podjetnik je ustanovil številna podjetja, ki delajo s kriptovalutami, sodeloval pa je tudi pri Ethereumu. V Ethereumu Switzerland je bil operativni direktor, kasneje pa je ustanovil ConsenSys, ki razvija decentralizirano programsko opremo in storitve za veriženje blokov. ConsenSys ima 470 zaposlenih, Lubin pa 1–5 milijard dolarjev premoženja.

Še eno znano menjalnico, Coinbase, pa je ustanovil Brian Armstrong. Danes njegovo premoženje ocenjujejo na milijardo dolarjev.

Ali pa samo počakati

Matthew Mellon pa je predstavnik tistih, ki so verjeli in zgolj dovolj zgodaj vložili. Mellon, ki prihaja iz bogate družine bančnikov, je v ripple vložil dva milijona dolarjev in počakal. Čeprav so mu prijatelji in družina to odsvetovali, se mu je odločitev obrestovala. Danes ima približno za milijardo dolarjev rippla, ki je varno shranjen. Januarja so mu vdrli v stanovanje v Los Angelesu in ga razmetali ter ukradli več prenosnikov, da bi se prikopali do rippla. Toda Mellon ima kot ostali kriptomilijonarji svoj zaklad dobro skrit. Zasebni ključi so primerno razkosani in skriti v več sefih po državi.

Večina kriptomilijonarjev, ki so do premoženja prišli na ta način, ima luksuz anonimnosti. Ker bogastvo pritegne številne poglede, predvsem pa je pri kriptovalutah za izgubo dovolj ena neumnost, je modro molčati. Težko je zato oceniti, koliko je teh pasivnih milijonarjev. Lahko pa poskusimo.

V času pisanja tega prispevka za milijon dolarjev potrebujemo okrog 120 bitcoinov. Analiza naslovov pokaže, da obstaja okrog 17.000 denarnic, v katerih je vsaj sto bitcoinov. Nekaj ji zagotovo pripada velikim menjalnicam, podjetjem in organizacijam, nekatere so izgubljeni ostanki nekdanjih časov, a če jih je vsaj polovica od aktivnih fizičnih oseb, je to 8500 milijonarjev. Potencialno jih je še več, saj lahko ima posameznik v lasti poljubno število denarnic. Litecoin ima slabih 600 denarnic s premoženjem nad milijon dolarjev, ripple pa tisoč. Milijonarjev torej ne manjka.

Nore zabave in potovanja okoli sveta

Medtem ko so doslej omenjeni kriptobogataši večinoma poslovneži ali inženirji, obstaja še druga skupina. Razvajeni mladeniči, ki so obogateli po srečnem naključju, ker so pravočasno kupili, dobili ali narudarili bitcoine, prirejajo ekstravagantne zabave in se hvalisajo na spletu.

Tam mrgoli fotografij dragih avtomobilov, ki so najprepoznavnejši statusni simbol novopečenih bogatašev. V San Franciscu obstaja Crypto Castle, kakor so poimenovali trinadstropno hišo, ki spominja na komuno. V njej živijo mladi, ki delajo v tehnoloških podjetjih in so v glavnem vsi obogateli s kriptovalutami. V skupnem domovanju spijo, jedo, se zabavajo in načrtujejo prihodnost finančnega sistema.

Za odtenek resnejši dogodek je vsakoletno križarjenje Blockchain Cruise, ki ga se je letos udeležilo 600 pomembnih igralcev v svetu kriptovalut. V toplih tajskih vodah se na križarki in zasebni plaži niso zgolj zabavali, temveč so poslušali tudi predavanja Joseja Gomeza (nekdanji svetovalec venezuelskega predsednika Huga Chaveza), Kasparja Korjus (vodja projekta e-rezidentstvo v Estoniji) in Jorga Molta, ki trdi, da ima za dve milijardi dolarjev bitcoinov.

Eden presenetljivih milijonarjev je tudi 19-letni Erik Finman. V bitcoin je vložil 1245 dolarjev, ki mu jih je dala babica. Danes jih ima za 1,5 milijona dolarjev in je eden največjih zagovornikov kriptovalut. V svojih javnih nastopih pogosto jezi nasprotnike, ko ponavlja, da lahko danes obogati vsakdo in da so si tisti, ki jim to ne uspe, krivi sami. Finman je s starši stavil, da bo do 18. leta milijonar in da ga v tem primeru ne bodo silili na fakulteto. Ker mu je to uspelo, danes svojo zgodbo prodaja ostalim. S tem ni nič narobe, toda v resnici mu je uspela velikanska špekulacija. Prav lahko pa bi se končalo drugače.

Vsi, ki kaj štejejo v svetu kriptovalut in se radi pokažejo, se udeležijo križarjenja.

Se še da?

Veliko bralcev si zastavlja vprašanje, ali se danes še da obogateti. Odgovor je seveda pritrdilen. Ali so kriptovalute tista prava pot za obogatitev, pa je težje vprašanje. Karto presenečenja in hitre rasti smo že odigrali, zato nakup kriptovalut in brezglavo držanje zagotovo ne bo več vodilo v postoterjenje vložkov. Da so kriptovalute tehnologija prihodnosti, ni tako zelo samoumevno, zagotovo pa bomo še slišali za veriženje blokov.

Čangpeng Džao je lani pokazal, da z dobro idejo nikakor še ni prepozno. Kot skozi celo moderno zgodovino velja, da je treba najti tržno nišo in ponuditi nekaj, česar nima nihče, a bi si marsikdo želel. Ker so kriptovalute sorazmerno mlada in nedozorela tehnologija, bo priložnosti zagotovo še veliko, le odprte oči bo treba imeti in zavihati rokave. Ali izvesti ICO. Z neba pa ne bo padlo nič več. Seveda pa ne moremo uiti trdi resničnosti, da večina nikoli ne bo obogatela. In s tem ni čisto nič narobe.