Kriptokovanci na steroidih

Nekoč je bilo treba za postavitev kriptovalute znati dobro programirati, danes zadošča že nekaj klikov na spletu. Otroci lahko v minutah zaslužijo desettisoče dolarjev s snemanjem prenosa iz lastne sobe, na drugem koncu države pa v bolnišnici rešujejo življenje mladeniča. Oba sta na isti platformi sledila istim sanjam – veliko zaslužiti.

Na naslovni strani Pump.fun se prikazujejo kriptokovanci.

Bil je 19. november lani, ko je 13-letnik zapravil 350 dolarjev za nakup 51 milijonov kriptožetonov gen z quant, za katere ni pred tem slišal še nihče. Ko je Adam Biesk zvečer ugotovil, kaj je storil njegov sin, bi pričakovali jezo nad lahkomiselnostjo. Biesk se je resda razhudil, a ne zaradi zapravljanja denarja. Njegov sin je v manj kot desetih minutah zaslužil 30.000 dolarjev. Razhudil se je, ker poti nazaj ni bilo – vedel je, da bodo posledice občutne. Na internetu se je razbesnel srd množice, javno so objavili naslov in slike družine, doma so zvonili telefoni.

Morda resda nikoli v zgodovini še ni bilo lažje zaslužiti 30.000 dolarjev, a jezni klicatelji in uporabniki interneta nad tem niso bili navdušeni. Bieskov sin po njihovem mnenju tega denarja ni zaslužil, temveč jih je prevaral. Tehnično sicer ni storil nič nezakonitega, prav tako nikomur ni lagal.

Platforma za vsakogar

Ko se je leta 2008 na internetu pojavila bela knjiga bitcoina, v začetku leta 2009 pa tudi veriga blokov, se je marsikdo čudil nad elegantnostjo pristopa. Ker nikoli nismo izvedeli, kdo se skriva za psevdonimom izumitelja Satoshi Nakamoto, se je še leta špekuliralo, da gre morda za skupino ljudi. Eden izmed argumentov je bila prav dovršenost kode, ki da bi jo težko napisal posameznik. Za nastanek bitcoina je bilo potrebnih veliko znanja in sposobnosti.

Na drugi strani spektra sposobnosti leži več kot pet milijonov različnih valut ali kovancev, ki so svojo pot začeli in večinoma tudi končali na spletni strani Pump.fun. Ustanovil jo je anonimni posameznik s psevdonimom Alon – v svetu kriptovalut so psevdonimi očitno zelo pogosti – in od lanskega januarja vsakomur omogoča ustvariti svoj kriptožeton. Stran temelji na verigi blokov Solana, o čemer več v okvirju. Potrebni znanje in tehnološke veščine za splavitev svojega novega kriptožetona so izjemno skromni.

Morda bitcoin niti ni najbolj poštena primerjava, saj vendarle opravlja nekatere funkcije. Zagotovo mu je bliže dogecoin iz leta 2013, ki sta ga Billy Markus in Jackson Palmer ustvarila kot parodijo na tedanje špekulacije s kriptovalutami. Velja za prvi meme kovanec, navkljub neresnemu smotru pa je danes njegova tržna kapitalizacija 52 milijard dolarjev. Najvišjo vrednost je sicer dosegel leta 2021, ko ga je podžigal Elon Musk in je v posameznih dneh tudi več kot podvojil svojo vrednost. Dogecoin sta ustvarila programerja, ker leta 2013 ni šlo drugače. Danes imamo Pump.Fun.

Mikol Ayala se je za promoviranje svojega kriptokovanca po nesreči zažgal.

In tako je Bieskov sin s spletnim vzdevkom Quant Kid tistega novembrskega večera lani ob 19.48 v svet spustil milijardo kriptožetonov svoje valute, ki jo je poimenoval gen z quant. Ob tem je za 350 dolarjev kupil 51 milijonov, torej po ceni 0,000007 dolarja na žeton. Tržna kapitalizacija je torej znašala slabih 7.000 dolarjev. Do tega trenutka njegovo početje ni bilo kontroverzno.

A le osem minut pozneje je prodal vse svoje žetone, pri tem pa v žep pospravil 30.000 dolarjev! Njihova cena seveda ni zrasla sama od sebe, temveč je vmes v živem prenosu (livestream) na Pump.Fun najavil novi kovanec in ga predstavljal javnosti. Celoten posnetek ni več na voljo, a v prenosu ni nikoli trdil, da bo žetone držal dlje časa. Njihova cena je vmes rasla, zato se je odločil dobiček urno pospraviti.

Odziv občinstva je bil buren. Medtem ko so se nekateri udeleženci muzali ob njegovi zvijačnosti, so bili drugi precej neposrednejši, domala grozljivi. Bieskovega sina so obtožili prevare in zahtevali svoj denar nazaj. Žalitve so segale od slaboumnih do resnično strašljivih, kmalu pa jim je uspelo izbrskati njegovo ime, naslov in šolo, ki jo obiskuje. Na profile celotne družine se je usulo toliko gneva posameznikov, da je Adama Bieska postalo resnično strah za varnost. Predvsem pa spočetka z ženo sploh nista mogla razumeti, kaj natančno se je zgodilo in kako je njun sin dobil 30.000 dolarjev. Njun prvi odziv je bil razumljiv: zaklenila sta vse profile na družbenih omrežjih, izključila telefon in poskušala prevedriti ujmo. Precej manj pohleven je bil njun sin, ki je v istem večeru zaslužil še 20.000 dolarjev s kriptokovancema, ki ju je poimenoval im sorry in my dog lucy.

Naslednje dni je preživel brez večjih prask, dva tedna pozneje pa se je vrnil na isto platformo in zaslužil še 5.000 dolarjev, ko je ustvaril in hitro prodal kriptokovanca test in dontbuy (!). Tu je opeharjene vlagatelje resnično težko razumeti.

Hiša vedno zmaga

Mladenič je v kratkem času zaslužil dobrih 50.000 dolarjev, a pravega zmagovalca gre iskati drugod. Spletna stran Pump.fun je po ocenah strokovnjakov v letu dni obstoja ustvarila 400 milijonov dolarjev prihodkov od provizij. Ustvaritev svojega kriptokovanca namreč ni brezplačna, prav tako ne trgovanje. Od transakcij si stran odškrne odstotek, kar med drugim pomeni tudi, da so uporabniki v letu dni na njej obrnili 40 milijard dolarjev! To je toliko bolj neverjetno, če pomislimo, da je velika večina kovancev na njej povsem neuporabnih špekulacij, mestoma celo prevar.

Kar je storil Bieskov sin, se imenuje soft rug pull. Investitorjem oziroma kupcem kriptožetonov, ki jih je ustvaril in promoviral, je spodnesel tla pod nogami, ko je na hitro razprodal svoje zaloge. Ob tem je nekoliko zanihala tudi cena zaradi samega obsega transakcije, a za prihodnost ima to slabe obete, saj vlagatelji obtičijo z ničvrednimi žetoni. Če namreč ustanovitelj razproda vse svoje žetone, potem očitno iz projekta, ki bi ga morali podpirati, ne bo nič. Seveda v konkretnem primeru projekta nikoli ni bilo.

Prihodki strani Pump.fun od provizij hitro rastejo.

A epilog je bil resnično bizaren. Vlagatelji so se tako razjezili, da so v naslednjih urah vrednost kriptokovanca gen z quant napihnili do absurdnih razsežnosti. Na vrhuncu je tržna kapitalizacija znašala 81 milijonov dolarjev, vrednost kovancev, ki jih je bil ustanovitelj že prodal, pa bi bila tedaj štiri milijone dolarjev. Promet je presegel 210 milijonov dolarjev! A to se je zgodilo kot odgovor na predhodno prodajo, zato je objokovanje alternativne preteklosti, kjer jih ne bi prodal, nesmiselno. Parabolične rasti tedaj verjetno ne bi bilo.

Kako deluje Pump.fun

Stran Pump.fun omogoča ustvarjanje kriptokovancev na verigi blokov Solana, ki ima lastno valuto SOL. Solano je zagnalo podjetje Solana Laba, ki sta ga Anatoly Yakovenko in Raj Gokal ustanovila leta 2018 in ima sorazmerno burno zgodovino. V preteklosti je bila tarča preiskave ameriške agencije za trg vrednostnih papirjev, kolektivne tožbe zaradi obtožb o prodaji neregistriranih vrednostnih papirjev in zavajanja investitorjev ter hekerskega vdora. Zgodili so se tudi izpadi omrežja. A kljub temu je Solana obstala, tržna kapitalizacija pa se giblje okrog 100 milijard dolarjev.

Na strani Pump.fun lahko torej posameznik ustvari svojo kriptokovanec, pri čemer je mora vsaj nekaj kupiti (za prave dolarje), sicer nima od morebitne rasti tečaja nič. Svoj kovanec lahko ustvari dobesedno tako, da izbere ime, opis in naslovno sliko. Ali bo tečaj zrasel ali upadel, je odvisno izključno od povpraševanja. Spočetka se vrednost kovanca določa z matematično funkcijo na podlagi povpraševanja (bonding curve), zato mora svojo valuto čim bolj oglaševati. Ko tržna kapitalizacija doseže 69.000 dolarjev, se novi kovanec uvrsti na menjalnico Raydium, kar omogoča večjo likvidnost in lažje trgovanje. Trgovanje je sicer mogoče tudi z orodji, kot sta BulLX in Photon. Največji kovanci imajo tržne kapitalizacije nekaj sto milijonov dolarjev. Med njimi je bil sredi januarja najviše Fartcoin, ki je vreden milijardo dolarjev oziroma desetino celotne tržne kapitalizacije kovancev na Pump.fun.

Pump.fun služi s stroškom ustvaritve novega kovanca (0,02 sola), ki ga po novem zaračuna prvemu kupcu, in od provizij pri transakcijah. Imetniki kovancev pa služijo tako, da svoje kovance dražje prodajo naprej. Statistike kažejo, da je to zelo težko, saj le odstotek kovancev napreduje do Raydiuma, manj kot pet odstotkov trgovalcev pa zasluži več kot tisoč dolarjev.

Pomembnejše vprašanje je, ali stran Pump.fun stori dovolj, da bi tovrstne špekulacije preprečila. Poanta ustvarjanja lastnih kriptokovancev je namreč nabiranje sredstev za neki namen ali projekt, ne pa hazardiranje. Tega se sicer ne da izkoreniniti, ker je del človeške narave, a če želi Pump.fun dolgoročno preživeti, se mora vsaj na deklarativni ravni boriti proti izrecnim prevaram, medtem ko je hazardiranje za marsikoga pravzaprav ključna draž. Razprodaja lastnih žetonov ni v nasprotju s pogoji uporabe, zakonodaje o delovanju tovrstnih storitev pa niti v ZDA še ni. Lahko pa se na Pump.fun spravijo finančni regulatorji, kot je to storil britanski Financial Conduct Authority, zaradi česar je stran lani decembra preventivno blokirala britanske obiskovalce. Prav tako pripravljajo prenovo pravil, ki bo uporabo globalno prepovedala mladoletnim.

Uporabniki pa niti ne

Najhujša stvar, ki se lahko primeri uporabnikom strani Pump.fun, ni finančna izguba. Mikol Ayala je maja lani stal na parkirišču sredi Floride polit z izopropanolom. Človeka sta proti njemu začela izstreljevati rimske sveče, tj. vrsto ognjemeta. Prvi salvi se je izmaknil, v drugo ni bil tako uspešen. Nekaj trenutkov pozneje je bila njegova koža v plamenih, »napadalca« pa sta ga neuspešno poskušala pogasiti, saj je voda v vedru jadrno pošla. Valjal se je po travi in se trudil zadušiti plamene. Nekaj ur pozneje je ležal na intenzivnem oddelku v bolnišnici, kjer so mu zdravniki sporočili, da je po tretjini telesa utrpel opekline tretje stopnje. Okrevanje bo zahtevalo tudi presaditve kože.

Ayala ni izgubil nobene stave niti se ni zapletel v kakšen mafijski obračun, temveč je želel zaslužiti. Na Pump.fun je promoviral svoj kriptokovanec dare, ki je med ponesrečenim trikom bezljal kvišku in dosegel tržno kapitalizacijo dveh milijonov dolarjev. To ni bil njegov prvi podvig, saj je pred tem razbijal televizor, pil postano vodo iz vodne pipe in podobno. Tudi iz bolnišnice, ko sploh še ni bilo jasno, kakšne bodo posledice spodletelega trika, se je javljal v živo in obljubljal hitro vrnitev. Kasneje se je vrednost kovanca sesula.

A v svojem početju ni osamljen ali edinstven. Številni ustvarjalci na Pump.fun promovirajo svoje kriptokovance in obljubljajo najrazličnejše podvige, če bo tečaj dosegel določeno vrednost. Ti segajo od neumnih prek neetičnih in ponižujočih do nevarnih. Uživanje mamil, udarci in pretepi, zaigrane zlorabe in podobno so primeri, ki so se dobro prodajali. Hkrati na Pump.fun svoje kriptokovance ponujajo tudi bolj ali manj slavni posamezniki, denimo Andrew Tate in Iggy Azalea. Ključna težava je poplava kriptokovancev, zato morajo njihovi avtorji tako ali drugače izstopati, da jih kupci (in algoritmi) sploh opazijo.

Na drugi strani so kupci oziroma trgovalci s kriptokovanci na Pump.fun. Če ti nakup valut vidijo kot plačilo za spremljanje vprašljivih prenosov v živo, se lahko vprašamo zgolj o njihovi etičnosti (in gospodarnosti). V škripcih pa se lahko znajde, kdor želi špekulirati in kaj zaslužiti. Kriptokovanci nimajo intrinzične vrednosti (kot ga ima zlato) niti niso vezani na nobeno drugo oprijemljivo vrednost (kot so delnice na poslovanje podjetij), zato je njihova nihajnost ekstremna, nič pa ne preprečuje zdrsa vse do ničle. V večini primerov na Pump.fun se to tudi zgodi.

Denar preštejte takoj

Stran Pump.fun lahko tudi pohvalimo, ker je demokratizirala ustvarjanje novih kriptokovancev. Za kar je bila pred tem potrebna visoka tehnološka pismenost, lahko zdaj stori otrok. Da ljudje s to tehnologijo tako špekulirajo, hazardirajo in goljufajo kot tudi financirajo resnične projekte, je popolnoma predvidljiva človeška lastnost. Na Pump.fun je razmerje močno nagnjeno proti prvi kategoriji. Ker gre vendarle za denar, je bržkone samo vprašanje časa, kdaj bodo države Pump.fun bolj resno regulirale. Neznani avtor, finančne transakcije in neobdavčenost povzročijo veliko privzdignjenih obrvi v vsaki državi, a ne nujno zato, ker bi nas želela obvarovati pred samim seboj. Na to moramo paziti sami.