Kriptorekordi

Spet je tisti čas, ko se o bitcoinu in kriptovalutah govori na vsakem koraku, in če bi bili časi normalni, bi se tudi pri frizerju. Sredi decembra je bitcoin dosegel rekordno vrednost, potem pa jo je v mesecu dni še podvojil. Od zadnjega vlakca smrti so minila tri leta, v tem času pa se je na področju kriptovalut precej spremenilo. Človeška psihologija pač ne.

Nazadnje smo o bitcoinu in ostalih kriptovalutah pisali v poletni številki 2018. Skoraj sto strani smo posvetili vsem vidikom kriptovalut, od trgovanja, uporabe do rudarjenja in delovanja. Čas bi težko izbrali slabše. Po vratolomni rasti konec leta 2017, ko se je bitcoin dotaknil 20.000 dolarjev, je bil konec junija vreden manj kot 6.000 dolarjev. Zdelo se je, da je ravno dosegel dno, pa se je potem novembra istega leta vrednost še razpolovila. Sledila je dolga zima.

Danes, poltretje leto pozneje, bitcoin žanje nove rekorde. Za hip je prebil mejo 40.000 dolarjev, sredi januarja pa se drži vrednosti okoli 36.000 dolarjev. Parabolična rast je dober povod, da pogledamo, kaj se je spremenilo v vmesnem času. In da ponovno obrišemo prah s kristalne krogle, ki pravi, da to pot ne bo nič drugače.

Institucije in podjetja za

Za eno izmed pomembnejših napovedi je poskrbel Paypal, ki je 21. oktobra lani najavil vstop na trg kriptovalut. Podprli bodo nakup, prodajo in skladiščenje bitcoina, ethereuma, bitcoina cash in litecoina, ki veljajo za štiri velike. Paypalovi uporabniki bodo lahko s temi kriptovalutami poslovali preprosto s svojih spletnih računov pri Paypalu. Storitev je za zdaj omejena le na ameriške uporabnike in še ne omogoča plačevanja ali pošiljanja kriptovalut drugim uporabnikov – gre torej izključno za špekulativno kupovanje. Za Paypal bo infrastrukturo zagotavljal Paxos. Nekateri analitiki Paypalovo napoved povezujejo s ceno bitcoina, ki se je ravno novembra začela opazneje dvigati. Učinek je lahko zgolj psihološki, saj tedaj Paypal še ni podpiral trgovanja s kriptovalutami, a borze in menjalnice so večinoma psihologija.

Primerjava tečaja bitcoina in pogostosti iskanja (Google Search).

Da se res začenja doba kriptovalut tudi v vsakdanjem življenju, meni tudi Facebook. Junija 2019 je Facebook uradno napovedal prihajajočo kriptovaluto libra, ki bi jo razvili v velikem konzorciju, v katerem so bili tudi velikani, kot so Visa, Mastercard, Ebay, Paypal in drugi. A tedni so tekli, člani konzorcija so izstopali, libra pa se je odmikala. Prvi so konzorcij zapustili Paypal, Mastercard, Vodafone in Ebay, Facebook pa je libro oklestil zgolj na eno digitalno valuto, ki bi držala vrednost z dolarjem. Poskušal jo je registrirati v Švici, a je naletel na strogega regulatorja, ki zahteva izpolnjevanje enakih pogojev kot za banke in ponudnike plačilnih sistemov. Libra se je decembra lani preimenovala v diem, začetek uporabe pa je bil napovedan za januar, a je do tega trenutka še ni. Libra/diem tudi ne bo kriptovaluta v klasičnem pomenu, saj se ne bo rudarila, temveč jo bodo izdajali pooblaščeni akterji v verigi blokov (permissioned blockchain).

Konzorcij Libra/Diem ima precej partnerjev, a nobene pomembne finančne institucije.

V zadnjih treh letih je nastal tudi kup finančnih instrumentov, ki kot podlago (underlying) uporabljajo bitcoin. Investicijski skladi, ki kotirajo na borzah (exchange traded funds, ETF), so priljubljen način vlaganja za nepoučene vlagatelje, ker ob nizkih stroških tudi ob nizkih vložkih omogočajo razpršitev premoženja in investicijskih razredov, kar bi bilo neposredno težko. ETF, ki sledi vrednosti bitcoina, vlagatelje odveže težav pri nakupu kriptovalut in njihovem varnem skladiščenju, saj ETF preprosto kupimo na borzi kot katerikoli drugi ETF ali delnico.

Sprva so bili regulatorji trgov zelo skeptični, v zadnjih dveh letih pa so odobrili vrsto vrednostnih papirjev, katerih vrednost korelira s kriptovalutami. Švicarska borza jih ima 34, v EU pa jih je največ v Nemčiji. V ZDA na ETF na bitcoin še čakajo, pričakujejo pa, da bo SEC prva dovoljenja izdal letos. Vaneck se že od leta 2019 neuspešno trudi, da bi pridobil dovoljenje. Na borzi Xetra pa so jih ponudili Vaneck, ETC Group in 21Shares. Gre za zapise, ki kotirajo na borzah (exchange traded notes), kar je nekoliko drugačen instrument kot ETF. A pomembna je širša slika – čedalje več klasičnih instrumentov sledi bitcoinu.

Čeprav običajno velja, da v zapletene in teže razumljive instrumente, kot so izmenjave kreditnega tveganja (CDS) in opcije, vlagajo dobro poučeni vlagatelji, je pri kriptovalutah situacija obrnjena. Čeprav so investicije noro tvegane, so priljubljene pri nepoučenih malih vlagateljih, medtem ko se jim institucije še izogibajo. Britanski regulator (Financial Conduct Authority) je zato prepovedal prodajo finančnih instrumentov na kriptovalute nepoučenim vlagateljem. Prav tako je januarja letos opozoril, da morajo biti vlagatelji pripravljeni na izgubo celotnega vložka. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je pozvala h globalni regulaciji kriptovalut, ki se trenutno zlorabljajo tudi za pranje denarja. Evropska unija se je tega projekta lotila nedavno (Kako bi EU uredil kriptosvet, Monitor 12/20).

Novembra je kriptoskupnost z zanimanjem opazovala denarnico, iz katere se je premaknilo 69.370 bitcoinov, ki so tam nepremično ležali od aprila 2013. Po novembrskem tečaju so bili vredni milijardo dolarjev, zdaj so že dve. Tako ogromne transakcije so ponavadi posledica uravnavanja likvidnosti večjih borz, kakšnih vdorov ali pa premikov najbolj zgodnih rudarjev. Analiza je pokazala (vse transakcije so javne, imetniki pa ne), da so verjetno povezani z nelegalno spletno tržnico Silk Road, ki jo je FBI zaprl oktobra 2013. Nekaj dni pozneje je FBI potrdil, da gre za zasežene bitcoine, ki jih je med majem 2012 in aprilom 2013 neznani heker ukradel iz Silk Roada. Še dobro, da jih je FBI iskal sedem let, saj so v tem času vredni 30-krat več. Ob zaprtju Silk Roada so sicer zasegli še bistveno več bitcoinov, a so jih že zdavnaj (v letih 2014 in 2015) prodali. Tudi te najbrž bodo, saj se ne glede na vse kritike o netransparentnosti kriptovalut in njihovi pripravnosti za pranje denarja ter financiranje terorizma država ne brani prilivov, ki nastanejo z odprodajo.

Kaj pa Kitajska?

Ko govorimo o kriptovalutah, ne moremo mimo Kitajske. Poleg najštevilčnejšega prebivalstva ima Kitajska še nekaj dejavnikov, ki odločilno vplivajo na razpoloženje na trgu kriptovalut. Eden je omejen dostop do možnosti investiranja, saj razen nepremičnin kaj dosti ni na voljo. Kitajci premoženja ne morejo enostavno prenesti v tujino, zato so kriptovalute priljubljen način za investiranje, prenos in skrivanje. To velja tako za srednji razred kot ultrabogate, ki so ves čas na preži, da ne bi padli v nemilost partije. Trenutno je v težavah magnat Jack Ma, ki mu želijo razbiti Ant Financial, lastnika Alipaya. Pretopitev dela premoženja je privlačna možnost tudi za druge bogate, da se zaščitijo pred zasegom. Ni naključje, da je prav kitajska valuta med desetimi najpomembnejšimi valutami najbolj korelirana z bitcoinom.

Po drugi strani pa je Kitajska preprosto tako velika, da njen trg kriptovalut ogromen. Ko je na Kitajskem razpoloženje do kriptovalut bikovsko, gredo te kvišku ne glede na dogajanje drugod po svetu. Ko Kitajska prepove ali zgolj odsvetuje svojim državljanom ali bankam pečanje z bitcoinom, se zgodi pretres (recimo novembra 2019).

Kitajska ima z digitalnimi valutami širokopotezne cilje. Oktobra lani so začeli preizkušati digitalni juan. V projektu, ki so ga začeli že leta 2014, so oktobra 50.000 prebivalcem Šenžena izdali po 200 digitalnih juanov (25 evrov), ki so jih lahko porabili po lastni želji. Nadaljnje digitalne juane si morajo kupiti sami. Kitajska centralna banka želi čim prej digitalno valuto uvesti na nacionalni ravni. Spet – to ne bo kriptovaluta.

Napoved

Ker prihodnosti ne moremo videti, ostane pogled v preteklost in ta je pri bitcoinu pestra. Največji balon doslej je bil konec leta 2017, ko je 17. decembra tečaj dosegel skoraj 20.000 dolarjev. Potem se je v petih dneh hitro prekucnil za 45 odstotkov, čemur je sledil odboj mrtve mačke, nato pa je trajalo poldrugo leto, da je bitcoin našel dno pri več kot 80-odstotnem padcu z vrha. V svetu delnic to ni dolga doba, za neučakane investitorje v kriptovalute pa precej. Skupaj s psihologijo ljudi je to tudi eden izmed razlogov, da sedanja rekordna rast vsem ne bo omogočila, da si zacelijo rane in povrnejo morebitne izgube iz prejšnjih balonov. Ker so si jih že zacementirali.

Težko je gledati, kako cene mesece ali leta upadajo, potem pa še dlje vztrajajo na istih nizkih ravneh, in ob tem ne prodati. To je v resnici tudi v nasprotju s pravili investiranja, saj sta eni glavnih pravil izdelana strategija in raven, kjer bomo investicijo ob upadu prodali, da omejimo izgube (stop loss). Nemo gledanje večdesetodstotnega upadanja, če nismo prepričani o fundamentu, in upanje na boljše čase nista strategija.

Leto 2017 ni bili edini vlakec smrti, na katerem so se vozili investitorji v bitcoine. Leta 2013 sta bila balončka kar dva, in sicer prvi 10. aprila, ko je potem bitcoin v naslednjih treh mesecih z 266 dolarjev zgrmel za 66 odstotkov. Novembra 2013 je bil bitcoin spet vreden 1.200 dolarjev, v poldrugem mesecu pa je izgubil 87 odstotkov vrednosti.

Podobno brutalen je bil še padec v zgodnji eri, junija davnega leta 2011. Z 32 dolarjev je bitcoin zdrsnil za 68 odstotkov, nato pa je nadaljeval lezenje navzdol in na koncu izgubil 94 odstotkov vrednosti. Novembra 2011 je bil bitcoin vreden dva dolarja. Srednje velikih zdrsov za 30–50 odstotkov, ki bi na delniških trgih veljali za katastrofo, je bilo še bistveno več (januar 2012, avgust 2012, marec 2013, marec 2017, maj 2017 itd.).

Doslej je bitcoin še v vsakem naslednjem balonu presegel prejšnji vrh. Kdor je torej pozabil izstopiti na pravi postaji, je lahko preprosto počakal naslednjo. Nihče ne ve, ali bo tako tudi v prihodnosti. Povsem lahko se zgodi, da bo bitcoin postal bodisi nepogrešljiv bodisi nepotreben. V prvem primeru se lahko nadejamo še nadaljnjih vrhov, v drugem primeru bo glasba nehala igrati, stolov pa bo premalo.

Tudi v prvem primeru pa ni nujno, da bodo novi vrhovi presegali stare. Trenutna tržna kapitalizacija bitcoina (15. 1. 2021) je okoli 650 milijard dolarjev, vseh kriptovalut pa okoli tisoč milijard. To se sliši veliko, a v primerjavi s količino denarja na svetu niti ni. Samo na ameriški borzi Nasdaq je za 11 tisoč milijard dolarjev vrednostnih papirjev, na NYSE za 23 tisoč milijard dolarjev, na drugih velikih borzah pa tudi nekaj tisoč milijard dolarjev. Zlata je za okoli 10 tisoč milijard dolarjev. Si lahko zamislimo, da bi bila vrednost vseh kriptovalut desetkrat višja, torej okoli 10 tisoč milijard? Šlo bi. Stokrat višja? Torej večja od 25 največjih borz na svetu skupaj? Najbrž ne. Bitcoin je prav zlahka vreden 100.000 dolarjev, milijon dolarjev pa ne bo. Lepi donosi so še vedno mogoči, zlasti če se prekucne, tisočkratna rast pa bo ostala lep spomin na preteklost.

Kokoš ali jajce?

Poskusimo odgovoriti na vprašanje, ali je bila prej kokoš ali jajce. V orodju Google Trends lahko preverimo, kako pogosto uporabniki Googla iščejo posamezno ključno besedo. Rezultati so normalizirani, tako da lahko primerjamo isto ključno besedo v času in tudi različne ključne besede med seboj. Povedna je primerjava zanimanja za ključno besedo »bitcoin« in njegov tečaj. Izračunana korelacija teh spremenljivk za zadnjih pet let (januar 2016–januar 2021) znaša 0,59, kar je precej visoko. To je logično, saj naraščajoč tečaj poveča zanimanje javnosti za dobrino, hkrati pa se zanimanje javnosti zrcali v povečanem povpraševanju, kar žene tečaj kvišku.

Bistveno pametnejši ljudje od pisca teh vrstic se poln delovnik ukvarjajo z vprašanjem, v katero smer bo šel tečaj bitcoina (in tudi drugih dobrin), zato pustimo napovedi prihodnosti drugim. Vidimo pa iz grafa, da je zanimanje še bolj ekstremno nihajno kot tečaj. Sprva se povečevanje zanimanja ne kaže pri tečaju, potem pa ga začne napihovati. Ob korekciji ali poku balončka pa je slika zrcalna. Zanimanje javnosti upade, približno istočasno sledi manj intenziven upad tečaja. Ali bi lahko iz tega napovedali razvoj trenutne evforije? V grobih obrisih da, a ti seveda ne zadostujejo za dnevno trgovanje. Do dneva pisanja teh vrstic so ljudje bitcoin v zadnjem balonu najbolj iskali 11. januarja 2021, najvišjo vrednost pa je dosegel 8. januarja – skoraj 42.000 dolarjev.

Ob tem je poučno spremljati razprave o bitcoinu, ki sem jim priča tako na delovnem mestu kakor v prijateljski družbi. V obeh se najde kakšen navdušenec, ki bodisi intenzivno rudari bodisi je v zadnjem mehurčku konec leta 2017 odločneje kupoval bitcoin, nato pa si tri leta lizal rane od hudih izgub – ki pa so ostale nerealizirane. Vsem sem priporočil, da ekstremno rast v začetku tega leta izkoristijo za odprodajo z dobičkom. Odgovor: »Ko raste, se ne prodaja, še bo raslo, moj model kaže do sto tisoč dolarjev.« Morda nas zgodovina res ničesar ne nauči, morebiti je v nekaterih primerih bolje loviti goloba kot vrabca, res pa je tudi, da gre v vseh primerih za boleče, a ne življenjsko ogrožajoče zneske. Izgubiti nekaj tisočakov boli, ni pa za omenjene ljudi to ločnica med hrano in stradanjem.

Razcepitve

Ena izmed večjih nevarnosti za kriptovalute so razcepitve (fork). Če se rudarji na neki točki ne morejo sporazumeti, ali bi neko spremembo v protokolu podprli ali ne, se zgodi razcepitev. To pomeni, da se od določenega bloka narudarjenega bloka vodita dve verigi. V praksi to pomeni, da sta nastali dve kriptovaluti. Lastniki bitcoinov ob trenutku razcepitve postanejo lastniki enakih količin obeh kriptovalut (če imajo deponirane v menjalnicah ali drugod, je to odvisno od menjalnice), ki odtlej živita ločeno življenje. Nekateri umrejo, drugi uspevajo. Čim bolj je kriptovaluta razširjena, teže je doseči konsenz za tehnične spremembe, zato so forki bolj verjetni.

Prva večja razcepitev je ustvarila bitcoin XT, ki ga je Mike Hearn vzpostavil leta 2014, da je uvedel nekaj tehničnih izboljšav, med drugim povečano velikost bloka z 1 MB na 8 MB. Bitcoin XT je danes zamrl. Bitcoin classic je nastal leta 2016, ko so velikost bloka povečali na 2 MB, a se tudi ni prav prijel. Bitcoin cash pa velja za najuspešnejšo razcepitev, saj poleg originalnega bitcoina še danes živi in se z njim živahno trguje. Nastal je avgusta 2017 in je še danes na osmem mestu med vsemi kriptovalutami po tržni kapitalizaciji. Z njim se trguje po približno 70-krat nižji ceni kot z bitcoinom. Oktobra 2017 je nastal še bitcoin gold, ki poskuša biti manj požrešen za rudarjenje, da bi to spet lahko počeli brez specializirane strojne opreme. Čeprav se z bitcoinom gold danes še trguje, ni posebej priljubljen. Njegov tečaj je okoli 12 dolarjev.

Vseh razcepitev lahko naštejemo 45, če se omejimo na neposredne, še nekaj deset pa je bilo posrednih (airdrops). Večina ni zaživela, edine vredne so bitcoin cash, bitcoin SV (ta je nastal leta 2018 z razvejitvijo iz bitcoin casha) in bitcoin gold.

Razcepitve vodijo v nastanek dveh kriptovalut s skupno zgodovino in z ločeno prihodnostjo. Slika: Investopedia

Kod hodi Lightning Network

Večina razcepitev je poskušala reševati problem počasnosti omrežja (omejitev velikosti bloka omejuje število transakcij) in zato visokih provizij. Hkrati se je povečala tudi čakalna doba, ko se transakcije zadržujejo v mempoolu, preden jih dovolj rudarjev potrdi in se vpišejo v verigo blokov. Nazadnje je bila situacija podobna konec leta 2017.

Lightning Network je razširitev bitcoina, ki jo nestrpno pričakujemo že več let. Teoretična zasnova obstaja od leta 2015, od uvedbe SegWit leta 2017 (ki je omogočila tako imenovano drugo plast – second layer) pa jo je moč uvesti. Uradno je Lightning Network zaživel leta 2018 in doslej doživel nekaj nadgradenj, a se še ni zares uveljavil. Lightning Network podpirajo le borze CoinCorner, Bitfinex in River Financial, medtem ko je Kraken napovedala podporo za letos. Za zdaj Lightning Network podpira okrog 8.300 vozlišč (nodes), kar je dvakrat več kot pred letom dni. V omrežju je trenutno okoli 1.000 bitcoinov.

In zakaj je to sploh pomembno? Lightning Network je tehnologija na drugi plasti protokola, ki omogoča mikroplačila in povečuje prepustnost omrežja. Take transakcije so cenejše in hitrejše. Poenostavljeno povedano, Lightning Network uvaja kanale, ki jih zainteresirane stranke odpirajo med seboj in po njih po mili volji izmenjujejo bitcoine. V glavno verigo se podatki zapišejo šele, ko se kanal odpre ali zapre. To je implementirano s pametnimi pogodbami v večpodpisnem načinu. Za zdaj uporaba ostaja skromna.

Lightning Network naj bi odpravil težave s hitrostjo in ceno transakcij z bitcoini. Slika: TheBlockPro.com

Balon, ki mu ni enakega

Nobenega dvoma ni, da je parabolična rast bitcoina definicija balona. To ni prvi niti zadnji balon v zgodovini, se pa od ostalih razlikuje v pomembni podrobnosti. Dosedanji baloni so bili bodisi enkratni dogodki, na primer čebulice tulipanov v 17. stoletju, bodisi izjemno dolgotrajni dogodki, kot so večdesetletni cikli v ceni zlata. Bitcoin je šel že skozi tri korekcije, kjer je izgubil več kot 80 odstotkov, in še precej manjših, a se je vsakokrat vrnil. Ali je to posledica fundamentalne razlike, ker bodo kriptovalute vendarle osvojile svet, ali pa zaradi interneta neizmernega, še neizčrpanega zbira vlagateljev, bo pokazal čas. Nekaj pomembnejšega pa je bitcoinu že uspelo: predramil je speče institucionalne mastodonte, zato bodo digitalne valute slej ali prej tu.

Razkritje: Avtor ne trguje z bitcoini in nikoli ni imel v lasti za več kot 100 evrov kriptovalut.