Kriptovalute za začetnike
Kriptovalute so prelomna tehnologija, ki je v želji po lahkem zaslužku obsedla slehernika. Vsak (že) ima soseda, ki si je z rastjo bitcoina privoščil počitnice, avto, vikend ali hišo, zato bi tudi sami radi vedeli, kako do skrivnostnega, nevidnega denarja, ki strmo povečuje svojo vrednost. Ker nekje pač moramo začeti, predlagamo, da se v iskanje sodobne zlate žile podamo z naslednjim vodnikom.
Bitcoin, ether ali kaj drugega?
Kriptovalute so plačilno sredstvo, ki je v osnovi namenjeno izmenjavi dobrin in storitev na spletu. Številna podjetja so izdala lastne kriptovalute oziroma žetone, namenjene nakupu njihovih izdelkov. Izmenjava poteka podobno kot v igralnici, pravi denar zamenjamo za žetone, s katerimi nato kupujemo ponujene storitve oziroma igramo igre. Kriptovalute delujejo na osnovi tehnologije veriženja blokov. Gre za decentraliziran seznam transakcij, ki je razpršen prek večjega števila vpletenih računalnikov. Osrednja prednost veriženja blokov je varnost. Ker je različnih kriptovalut ogromno, nas pred vstopom v svet trgovanja z njimi čaka pomembna odločitev, katero izmed njih izbrati. Čeprav so zasledovalci vedno bliže, je kralj med njimi še vedno bitcoin.
Bitcoin je v preteklosti poleg drugih kriptovalut navdihnil tudi lastne izpeljanke, kakršni sta bitcoin cash in bitcoin gold. Da ju ne bi mešali s pravim kraljem, se pri trgovanju držimo kratice BTC.
Bitcoin je prva in največja kriptovaluta na svetu. Njegov lastnik ima digitalni ključ, s katerim dokazuje, da je navidezni kovanec res njegov. Ko bitcoin ali njegov del potrošimo oziroma prodamo, s ključem sporočimo drugim uporabnikom v omrežju, da se je lastništvo denarja zamenjalo. Postopek je podoben kot pri zaščiti z geslom, le da izgubljenega ključa ne moremo ponastaviti. Če se ključa polasti kdo drug, dobi popoln in nepovraten nadzor nad denarjem. Vse transakcije se beležijo v večen zapis, tj. že omenjeno veriženje blokov oziroma blockchain.
Bitcoin ima vrsto prednosti. Neznanec s psevdonimom Satoši Nakamoto ga je zasnoval z namenom prenosa denarne moči od bank in držav k ljudem. Ker je decentralizirana denarna enota, je ne nadzira nobena banka ali državna ustanova. Čeprav so transakcije vidne in beležene, jih je tako rekoč nemogoče ustaviti. Odklon od običajnega bančnega poslovanja, kjer so zamrznjeni računi in nadzor nad denarnim tokom del vsakdana, bitcoin ustoliči v vlogi osrednje valute kiber kriminalcev. Omogoča preprosta mednarodna nakazila ter lagodno življenje zunaj dosega radarja.
Osrednja težava bitcoina je plačevanje. Ker se transakcije izvajajo na deset minut, je uporaba digitalnega plačilnega sredstva vprašljiva. Teoretično bi znotraj desetih minut lahko zapravljali v treh različnih trgovinah, na koncu pa bi bila poplačana zgolj ena. Tudi nakazila med podjetji so zaradi dinamične narave, kjer vrednost skokovito narašča (in upada), milo rečeno, problematična. Kljub naštetim oviram se najdejo tako prodajalci kot podjetja, ki bitcoine radi vzamejo v zakup.
Bitcoini so sodobno zlato zaradi več dejavnikov. Glavni je strma rast njihove vrednosti, ki se veča skladno z razširjenostjo in s sprejemljivostjo. Če bi jih na začetku lanskega leta kupili namesto skromne garsonjere v Ljubljani, bi bili ob prehodu v leto 2018 milijonarji. Ako bi se zanje odločili še kakšno leto ali dve prej, nam loto dobitniki ne bi segli niti do kolen. Bitcoinov nikoli ne bo več kot 21 milijonov, saj je končna številka zapisana v izvorno kodo kriptovalute. Bitcoine s posebej prirejenimi računalniki pridobivajo rudarji. Sodobni iskalci zlata so ljudje, ki prispevajo strojno moč za izračunavanje posebnega algoritma, za kar so nagrajeni z bitcoini. Svoje stroje bodo predvidoma ustavili sredi dvaindvajsetega stoletja. Določeni ekonomisti končnost bitcoina pozdravljajo, saj za inflacijo v svetu krivijo banke in države, ki so v preteklosti natisnile preveč denarja. Kaj bo alternativni pristop pomenil za denarno enoto v prihodnosti, danes ne ve nihče.
Ethereum je najbližji zasledovalec bitcoina. Razen hitrosti se od največjega med kriptovalutami razlikuje po tem, da gre za prvo pravo decentralizirano programsko platformo, ki skupaj z valuto in s tehnologijo veriženja blokov omogoča sestavljanje in izvajanje pametnih pogodb v najrazličnejše namene.
Takoj za bitcoinom je na seznamu želja slehernega začetnika ethereum. Ta ni zgolj digitalna denarna enota s tehnologijo veriženja blokov, temveč prava decentralizirana programska platforma in skupaj z valuto ETH (ether) tvori omrežje, ki omogoča sestavljanje in izvajanje tako imenovanih pametnih pogodb (angl. smart contracts). Gre za pogodbe, ki so zapisane v obliki računalniške kode oziroma ukazov in shranjene v blokih v razpršeni evidenci. Ko se koda izvede, se stanje evidence samodejno posodobi. Ker je koda znana vsem in samodejno izvršljiva, je taka tudi pogodba. Pametne pogodbe omogočajo sklepanje sočasnih poslov več strank (angl. multi-party smart contracts), izvršujejo pa se sproti in avtomatično, ko se določeni zunanji dejavniki zgodijo. S pametnimi pogodbami odpade vrsta posrednikov in preverjanj, saj je po definiciji vse, kar je v javni verigi blokov, zaupanja vredno. Tehnologija obeta veliko, lahko bi jo uporabili v številnih praktičnih primerih, od uvedbe digitalne zemljiške knjige do sprejemanja športnih stav.
Ethereum je leta 2013 ustvaril ruski programer Vitalik Buterin, da bi reševal težave, ki jih bitcoin ne more. Ethereum ni le kriptovaluta, ampak ogrodje, ki omogoča izvajanje pametnih pogodb brez posredovanja človeka. V primerjavi z bitcoinom ima vrsto prednosti, med katerimi prednjači hitrost. Transakcija, ki v primeru bitcoina traja nekaj minut, se z ethereumom izvede v sekundah. Odprtost, podkrepljena s hitrostjo, je prepričala številne razvijalce, ki so lastno kriptovaluto zgradili na temeljih ethereuma. Vrednost valute ether se skupaj z razširjenostjo ethereuma veča, zato predstavlja logičen izbor za začetnika, ki je prepričan, da so časi bitcoina minili.
Ripple oziroma XRP ima med vsemi kriptovalutami največ potenciala, a ga ljubitelji ne marajo, saj rešuje predvsem težave bank in je pod strogim nadzorom njegovih stvariteljev.
Med preostalimi kriptovalutami je izbira težja, saj alternativni kovanci rastejo hitreje kot gobe po dežju. Začetniški nabor je na srečo vseeno omejen, saj lahko neposredno kupujemo in menjamo le malo kriptovalut. Namesto raziskovanja o poreklu in cilju slehernega kovanca sprva pregledamo tako le ponudbo največjih menjalnic, ki omogočajo nakup s pravim denarjem (angl. fiat). Ameriški Coinbase v času pisanja članka poleg bitcoina in ethereuma ponuja še bitcoin cash ter litecoin, medtem ko (za zdaj še) slovenski Bitstamp ponudbo nadgradi z rippli oziroma valuto XRP. Prav ta je odlična alternativa za vse, ki se požvižgajo na neodvisnost kriptovalut in jih zanima zgolj potencialni zaslužek. XRP so obetajoči digitalni kovanci, namenjeni hitri izmenjavi denarja po vsem svetu. Optimisti jim napovedujejo bleščečo prihodnost, v kateri naj bi bili dostojna zamenjava za plačilni sistem SWIFT.
Varnost
Ne glede na začetno izbiro tako valute kot menjalnice moramo najprej poskrbeti za varnost. Prednostna naloga slehernega nadobudnega vlagatelja je zaščita računalnika, telefona ali tablice, kjer so shranjene kriptovalute, saj bo tudi najbolj varna digitalna denarnica ob nepremišljenosti posameznika izpostavljena najrazličnejšim zlorabam. Nameščanje piratskih iger in drugih programskih izdelkov, odpiranje priponk neznanih pošiljateljev ter klikanje na sumljive spletne povezave močno odsvetujemo. Priporočeni so redno zaklepanje zaslona, zaščitenega z geslom, s številčno kodo ali prstnim odtisom, šifriranje podatkov na napravi, vestno posodabljanje sistema in nameščenih aplikacij ter uporaba protivirusnega programa.
Edinstveno papirno denarnico za shranjevanje bitcoinov na spletišču Bitaddress.org ustvarimo z naključnim premikanjem miške oziroma kazalca na zaslonu.
Med digitalnimi mošnjami je hrambo večjih vsot priporočljivo zaupati tako imenovani hladni denarnici, ki ni povezana z omrežjem, kar pomeni, da je kraja denarja mogoča zgolj v primeru, ko ima zlikovec fizični dostop do nje. Uporabimo lahko papirno ali strojno denarnico. Prva sodi med bolj varne načine shranjevanja kriptovalut. Osebni ključ za nadzor nad valuto v lasti namesto v računalnik shranimo oziroma natisnemo na papir. Postopek shranjevanja bitcoinov je preprost, najlažje se je odpraviti na spletišče Bitaddress.org in z naključnim tipkanjem po tipkovnici ter s premikanjem miške po zaslonu ustvariti zasebni naslov, kamor brez skrbi shranimo večje količine bitcoinov. Naslov v podobi QR-kode natisnemo in fizično shranimo poljubno število kopij. Poraja se pomislek: čeprav spletna stran naključno generiranih naslovov ne hrani, smo pri ustvarjanju povezani s spletom, kar pomeni, da je naše početje izpostavljeno tujim očem.
Varnostno zavednim uporabnikom zato spletišče Bitaddress.org ponuja prenos aplikacije, ki za ustvarjanje naključnega naslova ne potrebuje spletne povezave. Poleg programa Bitaddress potrebujemo še ISO-datoteko operacijskega sistema Ubuntu in orodje LiLi za izdelavo zagonskih USB-ključev. Najprej zaženemo LiLi ter v računalnik vstavimo poljubni USB-ključek. V uporabniškem vmesniku programa LiLi izberemo ključek, opcijo ISO/IMG/ZIP, formatiranje Format the key in FAT32 ter postopek zaženemo s pritiskom na ikono s podobo strele (Click the lightning icon to start the installation). V drugem koraku razpakiramo program Bitaddres, ki smo ga z istoimenskega spletišča prenesli v datoteki ZIP, in ga kopiramo na UBS-ključek.
V nadaljevanju računalnik odklopimo z omrežja in ga zaženemo s ključa. Na pozdravnem zaslonu operacijskega sistema Ubuntu izberemo možnost preizkusa Try Ubuntu. Ko se sistem naloži, najprej namestimo tiskalnik System Settings, Printers, Add, nato odpremo spletni brskalnik Firefox in ga usmerimo na naslov file:///cdrom/bitaddress.org-master/. Uporabimo povezavo BitAddress.org.html. Zažene se soroden vmesnik, kjer s premikanjem miške in tipkanjem po tipkovnici ustvarimo unikaten naslov. Natisnemo ga in shranimo. Naslov denarnice delimo s kodo na levi strani lista.
Strojnih denarnic, med katere sodi tudi naprava Ledger Nano S, ne kupujemo rabljenih, saj vsebujejo precej varnostnih mehanizmov, katerih učinkovitost je pri preprodaji precej vprašljiva.
Med varnejše načine shranjevanja prištevamo tako imenovane strojne denarnice. Bitcoine in ether bo varno shranila naprava Trezor, ripple oziroma XRP pa poleg drugih kriptovalut Ledger Nano S. Strojnih denarnic nikoli ne kupujemo na spletnih straneh z rabljeno robo, saj s tem kar kličemo nepridiprave, da pridejo po naš denar. Obe napravi je priporočljivo kupiti novi in od uradnih dobaviteljev, če že ne neposredno od proizvajalcev. Vsaka strojna denarnica vsebuje namreč paket ključev, zasebnih in javnih, s katerimi dostopamo do žetonov na njej, ter kup algoritmov, ki poskrbijo za varne transakcije s kriptovalutami. Strojne denarnice ustvarijo varnostno kopijo zasebnih ključev, ki jo uporabimo v primeru izgube, kraje ali okvare naprave. Prav varnostne kopije omenjenih ključev so precej ranljive, če kupimo rabljeno strojno denarnico. Na spletu mrgoli poročil o neljubih dogodkih, kjer so vlagatelji izgubili prava mala premoženja zaradi varčevanja pri najosnovnejši stvari – varnosti.
Menjalnice nam ob uspešni registraciji podarijo za vsako kriptovaluto, ki jo ponujajo, svojo spletno denarnico.
Alternativna možnost hranjenja so namenske aplikacije, ki jih dobimo na uradnih spletnih straneh menjalnic oziroma trgovin s kriptovalutami. Pred uporabo preverimo digitalni podpis izbrane aplikacije in jo zaščitimo z geslom ali s številčno kodo. Gre za spletne denarnice, ki so običajno ustrezno zaščitene, a jih upravlja tuja oseba, ki je lastnik zasebnega ključa. Če nam upravitelj storitve zaradi česarkoli prepove dostop, lahko privarčevani denar hitro izgubimo. Velja pravilo, da na spletu hranimo le manjše zneske, ki si jih lahko privoščimo izgubiti.
Pred prvim nakazilom denarja v katerokoli denarnico moramo poskrbeti za njeno varnostno kopijo, ki jo hranimo na vsaj dveh lokacijah in na različnih medijih. Na videz odvečen korak se bo v primeru odtujitve naprave, okvare računalnika, poplave, požara ali druge nesreče izkazal za zlata vrednega. Ker spletne denarnice ne moremo enako varovati, nastavimo dvostopenjsko preverjanje pristnosti. Večina priljubljenih spletišč za trgovanje s kriptovalutami to tehnologijo podpira in priporoča. Pri prijavi moramo poleg običajnega gesla vpisati še edinstveno, časovno omejeno kodo, ki jo prejmemo s SMS-sporočilom ali si jo izmisli namenska aplikacija. Priporočljivejša je zadnja pot, saj je uporaba storitve, kakršna je Google Authenticator, ob izgubi ali kraji telefona veliko varnejša kot prejemanje tovrstnih sporočil.
Kupovanje
Za nakup izbrane kriptovalute moramo najprej izbrati ustrezno borzno platformo. Za začetek si oglejmo, kaj ponuja najbolj priljubljena menjalnica kriptovalut na svetu Coinbase, nato bomo pokukali še v delovanje slovenske storitve Bitstamp. Ne glede na izbiro se moramo pri ponudniku najprej registrirati. Postopek je povsod podoben, a se razlikuje po zahtevnosti. Običajno je poleg vnosa osebnih podatkov treba dokazati lastno identiteto, pri uporabi storitve Coinbase zadostujeta sliki prednje in zadnje strani osebne izkaznice, medtem ko Slovenci zahtevajo še potrditev stalnega prebivališča v obliki enega od prejetih računov, naslovljenega na uporabnika. Odobritev prijave je v primeru storitve Coinbase dokaj hitra, Bitstamp pa si za preverjanje poslanih podatkov vzame precej več časa, zato je lahko čakanje dolgotrajno. Registracija je večinoma brezplačna, prav tako vodenje računa, izdelava in upravljanje digitalne denarnice. Pri obeh menjalnicah se plačujejo zgolj transakcije.
Spletne menjalnice poleg provizij pri nakazilu in izplačilu pravega denarja poberejo še delež vsake menjave kriptovalut.
Čeprav v javnosti prevladuje mnenje, da so transakcije s kriptovalutami brezplačne, navsezadnje je to osrednja ideja očeta bitcoina Satošija Nakamota, ki je v smernicah pri snovanju najbolj priljubljene kriptovalute na planetu zapisal, da provizij pri prenosu denarja ni, se v praksi izkaže nasprotno. Resda lahko bitcoin (in druge kriptovalute) med prijatelji kroži zastonj, a na borznih platformah je treba zanj plačati. Coinbase provizije zaračunava v odstotkih, odvisnih od geografskega porekla uporabnika. Za Evropo veljajo štirje odstotki pri plačilu s karticami in 0,15 odstotka pri bančnih transferjih. Pri manjših zneskih provizija znaša dva evra. Slovenski različici sta lahko cenejši ali pa tudi dražji. Bitstamp ima petodstotno maržo pri kupovanju s kreditno kartico in brezplačno nakazilo SEPA, Petrol, na čigar bencinskih servisih lahko bitcoine kupimo v živo, pa kar sedem odstotkov provizije od vložene vrednosti. Na prvi pogled se zdijo provizije oderuške, a treba je vedeti, da je tovrstno poslovanje stalna praksa, le v primeru kriptovalut bodejo v oči. Pri nakupu kilogramske zlate palice trgovci zaračunajo dva in pol odstotka provizije, 10-gramska ploščica nas olajša za sedem odstotkov njene vrednosti, medtem ko gram dodatno preplačamo kar s sedemnajstimi odstotki pribitka.
Bitstamp je do sodržavljanov prijazen in med drugim ponuja nakazilo SEPA brez sleherne provizije, razen tistih stotinov, ki jih vzame banka.
Po uspešnem preverjanju pristnosti nas izbrana borzna platforma potrdi za nakup in prodajo bitcoinov ter drugih kriptovalut, ki jih podpira. O uspešni potrditvi nas Coinbase obvesti po elektronski pošti. Istočasno s potrditvijo nas počasti z osebno digitalno denarnico, ki je spočetka prazna. Napolnimo jo s SEPA-nakazilom z bančnega računa ali prek kreditne kartice (Visa, MasterCard). Pri izpolnjevanju SEPA-položnice za nakazilo v tujino moramo pozorno izpolniti predvsem podatke o prejemniku in referenčno številko nakazila po navodilih borzne platforme CoinBase. Na borzo tako prispe običajna denarna enota, s katero kriptovalute kupujemo tako, da v obrazec spletne ali mobilne aplikacije vnesemo količino digitalnih kovancev ali želeni znesek v evrih. Ob zajetnejših vrednostih nekaterih kriptovalut je dobro vedeti, da lahko kupimo tudi samo nekaj tisočink posamezne enote.
Ko potrdimo nakup, tvorimo naročilo. Včasih se nakup po tedaj veljavni tržni ceni izvede v trenutku, včasih, ko vrednost skače, pa na izvedeno transakcijo precej časa čakamo. V vsakem trenutku lahko naročilo prekličemo in ustvarimo novo. Ko se najde prodajalec, ki nam je pripravljen kriptovaluto po ponujeni ceni prodati, se digitalni kovanci prenesejo v našo denarnico. Kupljeni kriptožetoni bodo v digitalni denarnici varno shranjeni. Kadarkoli jih lahko pretvorimo nazaj v evre, si jih nakažemo na bančni transakcijski račun ali pošljemo drugam. Postopek nakupa in prodaje kriptovalut je na platformi Coinbase uporabniku prijazen in varen. Na drugih platformah je tehnično veliko zahtevnejši za uporabo, zato ga začetnikom odsvetujemo. Nakup bitcoinov in drugih kriptovalut je v Sloveniji (in drugih državah EU) povsem legalen, donosi pri prodaji pa neobdavčeni, saj gre pri digitalnih kovancih za denarno enoto kot katerokoli drugo.
Uporabnikom najprijaznejša in zato najuspešnejša spletna menjalnica je Coinbase, ki jo toplo priporočamo vsem začetnikom. Ima sicer manjšo izbiro kriptovalut od tekmecev, a nadmočno mobilno aplikacijo, ki ji ni para.
Malce zahtevnejše je poslovanje s slovensko borzo Bitstamp, ki sta jo leta 2011 ustanovila Damijan Merlak in Nejc Kodrič. Več zapletenosti, počasno in zahtevno preverjanje pristnosti slovenska storitev odtehta s podrobnimi analizami in grafi transakcij ter z nizkimi provizijami. Pri delu se zdi, da Bitstamp vedno zahteva korak več od uporabniku prijaznejših storitev, kakršen je Coinbase. Zaplete se že pri uporabi mobilne aplikacije, ki jo je treba najprej povezati s spletnim računom. Najedajo tudi daljše čakalne dobe tako pri avtorizaciji računa kot pri različnih transakcijah. Gledano v celoti je za začetnika pri prvih korakih v svetu kriptovalut Coinbase veliko boljša izbira.
Naše gore list ima vseeno eno veliko prednost, denarni tok je olajšan z domačim transakcijskim računom. Provizije so zato nizke in nakazila hitra, zato se splača potruditi. Mobilna aplikacija kranjske menjalnice ni slaba, a ne omogoča nakazil. Prvi postanek je tako v vsakem primeru spletišče bitstamp.net in zavihek Deposit. Čeprav gre za storitev s sončne strani Alp, je uporabniški vmesnik tako menjalnice kot mobilnega odjemalca tuj, angleški. Za nakazilo izberemo EU Bank (SEPA) in izpolnimo prikazani obrazec. Transakcijski račun naj bo naš, saj Bitstamp morebitna izplačila omeji na uporabnika, kar pomeni, da je onemogočeno nakazovanje in izplačevanje na različne TRR. Ko so sredstva na spletnem računu, naročilnico za nakup kriptovalut ustvarimo z izbranim parom, na primer XRP/EUR, če želimo z evri kupiti ripple. Naprednejša naročila tvorimo v spletnem pogledu Tradeview, kjer so nam na voljo takojšnji in odloženi nakupi. Pri zadnjih lahko določimo ceno, ki jo mora kriptovaluta doseči, da se naročilo dejansko sprovede. Mobilna aplikacija tovrstnega ugodja ne nudi in omogoča zgolj neposredne nakupe in prodajo.
Na Petrolu lahko kupimo bon (in ne kriptovalut), ki ga na spletni strani Bitins.net zamenjamo za bitcoine v protivrednosti vloženega denarja.
Razširjenost in priljubljenost kriptovalut med drugim dokazuje ponudba slovenskega Petrola, ki na tristodvajsetih bencinskih servisih po vsej Sloveniji ponuja nakup največje kriptovalute na svetu. Postopek je preprost: na prodajnem mestu kupimo bitcoin kupon za 20, 50, 100 ali 200 evrov, nato unikatno številčno kodo z njega vnesemo na spletni www.bitins.net ter ji dodamo naslov digitalne denarnice, ki ga pri uporabi mobilnega programa storitve Coinbase dobimo s klikom na ikono QR-kode pod Accounts, BTC Wallet. Izberemo Copy Addres in naslov kopiramo v obrazec spletišča Bitins. Po pritisku na gumb Unovči se kupljeni bitcoini pošljejo v digitalno denarnico Coinbase. Transakcija ni takojšnja, zato je potrpljenje ob čakanju na posodobljeno stanje v denarnici nuja. Postopek nakupa bitcoinov na enem izmed bencinskih servisov podjetja Petrol je med enostavnejšimi načini vlaganja v kriptovalute v Sloveniji, k temu pripomore tudi spletišče Bitins, ki nam pri povezovanju z digitalno denarnico pomaga v slovenščini.
Začetnikom je namenjeno posebno opozorilo, da si pri nakupu bitcoinov na Petrolu ob fizični transakciji še ne lastimo digitalnih kovancev. Na bencinskem servisu smo namreč dobili zgolj kupon, ki ga moramo v bitcoine šele pretvoriti. Če v vmesnem času cena bitcoina naraste, ne pomeni, da smo z njim že kaj zaslužili. Akcija se za nas začne šele, ko so največji kriptožetoni na svetu v izbrani denarnici. Prav tako pot na Petrol odsvetujemo vsem, ki jih zanimajo druge kriptovalute, saj bomo ob menjavi bitcoina v alternativo izgubili precej že znotraj iste menjalnice, da ne govorimo o oderuških provizijah, če bitcoine pošljemo iz denarnice Coinbase na Bitstamp. Če je ta korak v našem poslovnem načrtu nujen, je za selitev kapitala iz borze na borzo primernejši ethereum, ki ga prav tako podpirajo vse večje spletne menjalnice.
Pri pošiljanju iz katerekoli borze potrebujemo vedno naslov virtualne denarnice, kamor digitalne kovance pošiljamo. Bitstamp nam naslov razkrije, če izberemo zavihek Deposit in izberemo želeno kriptovaluto, Coinbase pa znotraj mobilne aplikacije pod Accounts, BTC Wallet (za bitcoine), ikono QR-kode ter direktivo Show Address. Izbrani naslov nato vpišemo v menjalnici, kjer se trenutno nahajajo kriptožetoni, ki si jih lastimo, v primeru Bitstampa pod zavihkom Withdrawal, v mobilni aplikaciji Coinbase pa v razdelku Accounts, izbrani denarnici, s klikom na ikono puščice za ukaz Send.
V primeru zaslužka
V svet kriptovalut se slehernik poda, da bi nekaj zaslužil. Začetnik običajno opravi prvi nakup ali dva, nato čaka, da se tečaj izbranih virtualnih denarnih enot pričakovano poveča. Pametni ob obilnejšem zaslužku del kriptovalut pretvorijo nazaj v pravi denar. Če želimo udejstvovanje v divji dirki s kriptovalutami le začasno ustaviti, je dovolj, da v spletni menjalnici digitalne kovance pretvorimo v evre. Obe mobilni aplikaciji v članku predstavljenih menjalnic omogočata hitro prodajo kriptovalut. Bitstamp jo ima pod zavihkom Trade, Sell, kjer vpišemo želeni znesek ali količino kriptožetonov, Coinbase pod gumbom Sell. Seveda v primeru opisane prodaje na resničnem računu denarja nimamo, saj gre zgolj za selitev financ iz ene denarnice v drugo oziroma pretvarjanje kriptovalute v evre, dolarje ali katerokoli običajno denarno enoto.
Dvig denarja s spletišča Bitstamp je enostaven in hiter, najdemo ga pod zavihkom Withdrawal.
Prava prodaja (oziroma dvig denarja) je vedno težja od nakupa in tega se zaveda tudi spletna borza Coinbase, ki nam priskoči na pomoč. Ko se odločimo za prodajo izbrane kriptovalute, imamo na voljo dve poti. Prodamo jo lahko na spletu ali osebno. Vsaka izmed poti ima svoje prednosti in slabosti. Najbolj priljubljeni način je prodaja kriptovalut na spletu, kjer poiščemo kupca, menjalnico ali borzo. Evre iz izbrane kriptovalute največkrat dobimo z nakazilom SEPA. Slabost pristopa so daljše čakalne dobe in višji stroški. Pri prodajanju prek spletne borze spletišča po navadi zahtevajo še več dokazil o verodostojnosti uporabnika, poslati jim moramo kopije osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja, potnega lista ter včasih še dodatno narediti aktualen sebček z napisanim imenom izbranega ponudnika na listu. Coinbase dvig na TRR omogoča z uporabo gumba Withdraw v denarnici EUR Wallet, Bitstamp pa pod zavihkom Withdrawal, EU Bank (SEPA), kjer nas že pričaka delno izpolnjen obrazec, če smo z istega transakcijskega računa predhodno opravili nakazilo.
Največ iztržimo, če kriptovalute prodamo v živo kupcem iz mesa in krvi. Interesente, ki iščejo prodajalce bitcoinov, najdemo na spletnih straneh, kakršna je LocalBitcoins.
Pri prodaji smo izpostavljeni zunanjim dejavnikom, kot so velik naval prodajalcev, ki običajno želijo kriptovaluto pretaliti v denar natanko v istem trenutku kot mi, nedosegljivost spletne strani, ki je lahko posledica navala ob neobičajnem dvigu ali upadu cen, hekerski napad ali druge težave upravitelja spletišča, ter divji naravi kriptovalut, ki včasih povzroči, da se prodaja izvrši po precej nižji ceni od nameravane. Lažji in cenejši način je osebna prodaja, kjer se s kupcem fizično srečamo, pošljemo kriptožetone na podani naslov s skeniranjem QR-kode na telefonu prejemnika in fizično pospravimo denar v žep. Interesente poiščemo prek prijateljev, med oglasi ali na posebnih spletiščih, kakršno je LocalBitcoins. Finsko spletišče je bilo svojčas alfa in omega prodajanja bitcoinov v živo tudi na sončni strani Alp, danes pa je lokalnih uporabnikov na žalost precej manj. Največja slabost prodaje v živo je morebitna nevarnost. Če kupca ne poznamo, se na kraj srečanja odpravimo s prijateljem ali z dvema. Kdor je v preteklosti osebno prodal kakšno rabljeno stvar prek oglasnika, mu ne bo hudega, saj je predaja bitcoinov in drugih kriptovalut na las podobna tovrstnemu prekupčevanju.
Zaključek za začetek
Po vseh s črnilom podprtih besedah smo končno pripravljeni na prvi korak v svet kriptovalut. Preden izberemo spletno menjalnico (Coinbase, Bitstamp) in začetno kriptovaluto (BTC, ETH, XRP), preberemo in si za uho zapišemo še zadnji, najbolj dobronameren nasvet. Čeprav so kriptovalute prelomna tehnologija, ki bržčas predstavlja prihodnost in bo še povečala svojo vrednost, vanjo vložimo zgolj denar, ki ga lahko izgubimo. Mnogi so ob zadnjem vrtoglavem vzponu najemali kredite in si izposojali denar, ki ga niso imeli, da ne bi zamudili vlaka, a nato s sključeno glavo letošnjega februarja in marca prodajali kriptovalute z velikansko izgubo. Trg je mlad, brez nadzora. Prihaja do velikih vzponov in padcev, ki jih lahko tudi izkoristimo. V ta namen se podučimo o dnevnem trgovanju, kjer služimo tudi, ko vrednost izbrane kriptovalute upada. A to je že tema za drug prispevek, v katerem bomo takisto postregli z mnogimi nasveti in navodili, kako uporabljati orodja, ki so nam na voljo, da bi čim mirneje pluli čez kriptovode.