Krom je spet v modi
V svetovnem spletu se odvija vojna brskalnikov, kot ji še nismo bili priča. Po statistiki sodeč, v zadnjem času največ uporabnikov opušča stare brskalnike in izbira Google Chrome. Zakaj?
Zavedamo se, da je tema, s katero se ukvarja pričujoči članek, zelo občutljiva in nosi veliko čustvenega naboja. Brskalniki so aplikacije, ki jih uporabljamo vsak dan in ob njih preživimo silno veliko časa tako v službi kot doma. Ob izbranem brskalniku se počutimo udobno, ga poznamo in mu zaupamo. Če nam kdo omeni, da ima pomanjkljivosti in da so na voljo boljše alternative, se tipičen uporabnik najprej postavi v bran, šele kasneje nekje v miru morda pretehta novo spoznanje. V tem pogledu so brskalniki kot avtomobili - zelo veliko ljudi prisega samo na znamko, ki jo vozijo, čeprav o konkurenci nimajo pojma. Opli, Renaulti, Volkswagni, Audiji ... so pač najboljši - ker so naši.
Poleg tega se je treba zavedati, da je navada železna srajca in da je menjava brskalnika precejšen podvig. Starega smo tako navajeni, da bomo ob prehodu začutili vsako malenkost, vsak gumb, ki je nekoliko manjši, vsako bližnjico, ki je ni, in tako se nam bo morebitna zdela slabša ... Pa je res?
Namen članka ni predstaviti in izbrati najboljšega brskalnika. To je nemogoča naloga. Vsak brskalnik ima svoje prednosti in slabosti. Vsak je za kakšno opravilo najboljši. Pavšalno označevanje z najboljšim ni pošteno in ne upravičeno. In tako ima marsikateri uporabnik danes nameščenih več brskalnikov. Skoraj vsak računalnik z Okni ima Internet Explorer in veliko uporabnikov, če ne večina, si namesti vsaj še en "pravi" brskalnik. Internet Explorer veliko uporabljamo v poslovnih okoljih, druge brskalnike pa za Gmail, Facebook, YouTube in druga kratkočasna spletišča.
A gremo lepo po vrsti, oglejmo si najprej, kako je prišlo do zadnje vojne.
Predvojni čas
V prvi vojni je bil Internet Explorer jasni zmagovalec (boja z Netscapeom) in postal je kralj spleta. Nekaj časa je minilo in potem se je pojavil Firefox. Ta je bil vse od svojega izida ljubljenec občinstva, bil je odrešenik, "The One", tisti, ki bo s prestola spleta sklatil "zlobni" Internet Explorer. Epsko in na las podobno zapletu vsakega drugega hollywoodskega akcijskega filma.
Firefox se je lepo razvijal, njegov tržni delež je vztrajno rasel. Internet Explorer pa je spal na lovorikah in svojem velikanskem tržnem deležu. A spopadu med Firefoxom in Internet Explorerjem bi težko rekli vojna. Prav sovražnosti ni bilo, razvijalci so poskrbeli, da so spletne strani delovale v obeh brskalnikih. Nekje vmes je Microsoftu uspelo Internet Explorer nadgraditi v različico 7 in omiliti nekaj težav pri rabi, Firefox pa je vsakih nekaj mesecev objavil novo različico, a ni prinašala revolucije, temveč evolucijo.
Lahko bi rekli, da je bil Internet Explorer kralj posla, Firefox pa je postajal kralj doma. Vsak sta imela svoj kos pogače.
3. vojna brskalnikov
Prava vojna se je začela, ko se je pojavil Google Chrome. Google je namreč izdelal nekakšen prototip novodobnega brskalnika, ki je nekatere uveljavljene stvari postavil na glavo, recimo eno vrstico za vpis spletnega naslova in iskanje, namesto dveh ločenih. Bil je peklensko hiter, minimalističen in simpatično privlačen. S svojo hitrostjo je vrgel rokavico Firefoxu, nekoliko se je zbudil tudi Microsoft. Ker so kar naenkrat postali zelo priljubljeni testi hitrosti brskalnikov, je nase še enkrat opozorila Opera, za katero marsikdo prej niti ni slišal, poznavalci pa vedo, da je na voljo že dolgo, je hitra in zmore veliko - da je v nekaterih pogledih pred Internet Explorerjem, Firefoxom in tudi Chromom. A kaj, ko ima zanemarljiv tržni delež. S priljubljenostjo vsega, kar naredijo možje v črni pulijih in ima na sebi odgriznjeno jabolko, pa se je začel vzpenjati tudi Safari.
In kar naenkrat smo dobili pet borcev za srca in zaslone uporabnikov!
Internet Explorer je še vedno dokaj trdno prvi, Firefox ne več za veliko drugi, Chrome tretji. Blizu mu je Safari, Opera pa je onkraj "parlamentarne" meje.
Chrome se prebudi
In če je Chrome na začetku svojega obstoja veljal le za "laboratorijski" primerek - nadvse zanimiv, dober, a praktično ga ni uporabljal nihče, Google ni obupal. Sledil je peklenski tempo razvoja in v manj kot poldrugem letu smo prišli do različice 4.0, oz. celo beta različice 5.0.
Počasi se je tehtnica začela prevešati ... Uporabniki so kar naenkrat začeli prehajati na Google Chrome, največ pa jih je presedlalo z Internet Explorerja in Firefoxa. Tako je Google Chrome trenutno še vedno tretji najbolj priljubljen brskalnik z enoštevilčnim tržnim deležem, a rast uporabe je že nekaj časa največja. Za Internet Explorer lahko rečemo, da že leta enakomerno izgublja tla pod nogami, za Firefox pa se tudi zdi, da mu pojenja sapa.
In kaj se je zgodilo z različico 4.0, da je Chrome kar naenkrat tako moden? Padla je glavna Firefoxova prednost - dodatki. Vse, kar Chrome (in katerikoli drug brskalnik!) zna in zmore, zmore tudi Firefox, če namestimo ustrezen dodatek. Seznam dodatkov je nepregledno dolg in vsak lahko najde pravo kombinacijo zase in si tako sestavi sanjski brskalnik. A vsak dodatek naredi Firefox še bolj požrešen za delovni pomnilnik, še bolj počasen in še bolj nestabilen. In to je vse, kar Google želi, da Chrome ni! V osnovni je res tako, a tudi za Chrome je vsak dan na voljo več dodatkov. Vsi pomembnejši in priljubljeni dodatki za Firefox so že na voljo tudi za Chrome ali pa so vsaj v nastajanju.
Google Chrome ima zelo majhen tržni delež, a raste najhitreje med vsemu brskalniki.
Glavne prednosti Chroma naj bi bila hitrost, in sicer hitrost zagona programa, hitrost prikazovanja spletnih strani in še posebej hitrost poganjanja skript JavaScript, ki so ključni del sodobnih spletnih strani. Google Chrome je tudi izjemno varen. S posebno tehniko virtualiziranja namreč povsem osami brskalnik od operacijskega sistema in četudi heker najde luknjo v brskalniku, škode zunaj njega ne more narediti. Vsaka spletna stran je povsem izolirana od drugih odprtih strani, to pa pomeni, da sesutje nekega vtičnika ne bo pomenilo zaprtje celotnega brskalnika, temveč le enega zavihka. Na zadnjem tekmovanju Pwn2Own, ki je namenjeno iskanju varnostnih vrzeli v brskalniku, nihče niti ni poskušal napasti Chrome. Vsi drugi brskalniki so padli praktično takoj.
Najmanj pomembna, a nujna stvar za dober občutek pri vsakdanji rabi je estetska plat brskalnika. Chrome je bil zasnovan povsem na novo in z minimalističnim pristopom je Google zadel, vsaj tako se zdi.
A minimalizem ne pomeni, da Chrome (brez dodatkov) ne zna početi zanimivih stvari. Zna marsikaj, česar Firefox v sveži namestitvi ne zna. Recimo sinhronizirati shranjene povezave med več računalniki, izvajati skripte, ki spreminjajo delovanje spletišč (Firefox potrebuje dodatek Greasemonkey), "pripenjati" posamezne zavihke, da prikazujejo samo ikono in ostanejo vedno odprti, in samodejno strojno prevajati spletne strani.
Za konec še zanimivost. Govori se, da Microsoft vidi največjega konkurenta za svoj Internet Explorer v prihodnjih letih prav v Google Chrome in ne več v Firefoxu. Firefox ni več kul, zdaj je v modi Chrome!
Ni vse zlato
Seveda pa tudi Chrome ni brez napak. Tudi Chrome se brez potrebe sesuje. In za to niti ni potreben Adobe Flash, ki je zadnje čase dežurni krivec za takšne primere. Pri daljši rabi se izkaže, da se Chromu uspe "zaplezati" na domačem terenu - Googlovi paradni aplikaciji Gmail.
Če je Chrome dolgo odprt, se zgodi, da se strani enostavno ne nalagajo več. Tudi nov zagon ni trivialen, saj je treba poseči po "upravniku procesov" in na slepo pobijati Chromove procese, dokler ne najdemo pravega in se Chrome zapre.
Pri 15 odprtih zavihkih je Chrome pognal kar 25 ločenih procesov.
Uporabniki tudi pogrešajo nekatere možnosti, ki jih imajo drugi brskalniki in se zdijo samoumevne. Taka možnost je, recimo, nastavljanje lastnosti tiskanja (Page Setup), uporaba srednjega gumba, ki v Chromu privzeto ne počne nič. Prav tako nekatere precej pogoste operacije ne delujejo vedno zanesljivo, uporabniki se precej pritožujejo, da se Chromu zatakne pri odpiranju datotek PDF in da se pri kopiranju delčkov spletnih strani v druge programe med vsebino znajdejo stvari, ki jih tam ne bi smelo biti.
Tudi z dodatki (še?) ni vse v najlepšem redu. Resda so na voljo skoraj vsi pomembni dodatki, ki so na voljo za Firefox. A marsikateri ne deluje tako dobro ali pa sploh niso popolni. Nekaj teh težav lahko pripisujemo temu, da se razvijalci šele trudijo z njimi, verjetno pa so tudi v brskalniku kakšne omejitve, ki upočasnjujejo razvoj. Treba pa bo počakati vsaj še nekaj mesecev, če ne let, da bodo dodatki za Chrome tako zreli kot za Firefox in da bo primerjava poštena.
Primerjava
Firefox in Chrome sta si sila različna, da ju je težko primerjati. Pa kljub temu naštejmo nekaj poglavitnih značilnosti obeh in si oglejmo, kako si konkurirata, ne da bi se zapletali v neskončne številčne primerjave, ki nič ne povedo o tem, kako bo brskalnik občutil uporabnik, in so zastarele, še preden so objavljene. Poleg tega jih je v spletu več kot dovolj, pa jih lahko poiščete sami.
V tabeli so zbrani nekateri argumenti privržencev obeh klanov, zakaj je njihov brskalnik boljši od konkurenta. Ne da bi posebej poudarjali, kaj je prednost in kaj slabost, to najbolje veste sami.
Tabela primerjav - v XLSu
Imamo zmagovalca?
Ali zdaj poznamo odgovor na vprašanje iz naslova: Chrome ali Firefox? Ne. Preveč sta si različna in oba sta predobra, da bi ju lahko postavili v nasprotna kroga ringa. Prav tako smo si različni uporabniki in pomembne so nam različne stvari. Brez tveganja ponujamo političen odgovor - uporabljajte oba!
Uporabniki si lahko pravzaprav le želimo čim daljše vojne med izdelovalci brskalnikov. Vodja razvoja Mozille je javno priznal, da če jih ne bi Chrome izzval, nikoli ne bi bili tako motivirani optimizirati pogona JavaScript, vgrajenega v Firefox. Tudi Opera je silovito odgovorila in naredila še hitrejši brskalnik, ki je bil že prej pregovorno hiter. In tako se svet vrti v krogu in brskalniki so z vsako različico hitrejši, pametnejši in bolj varni. In tako smo pridobili vsi uporabniki!
Edini, ki v tej vojni potegnejo krajši konec, so spletni razvijalci. Če so včasih morali strani razvijati in testirati v dveh brskalnikih, jih je zdaj kopica. Nekakšen minimum predstavlja Firefox, Internet Explorer različic 6, 7 in 8, ki se med seboj sila razlikujejo, pa še Chrome, Safari in Opera. Da ne govorimo o brskalnikih na novodobnih prenosnih napravah, ki se vedno več uporabljajo in za katere analitiki napovedujejo, da bodo v prihodnjih letih postali prevladujoči brskalniki.
Vse napisano pa velja le v trenutku pisanja članka. Smo sredi vojne vihre in situacija se spreminja iz dneva v dan. Skoraj ne mine dan, da eden izmed izdelovalcev brskalnikov ne bi napovedal ali celo izdal nove različice, vsi hitijo s predstavljanjem preizkusnih različic in kopiranjem dosežkov konkurentov. Kar tako naprej!
Firefox
Kaj: Spletni brskalnik.
Izdeluje: Mozilla, www.mozilla.com.
Cena: Brezplačno.
Za: Razširljivost, odprtost, priljubljenost.
Proti: Hitrost delovanja, poraba sistemskih sredstev.
Google Chrome
Kaj: Spletni brskalnik.
Izdeluje: Google, www.google.com/chrome.
Cena: Brezplačno.
Za: Varnost, hitrost, minimalističen videz, hiter razvoj.
Proti: Dodatki niso na ravni Firefoxovih, občasne nestabilnosti.