Kvalitetna komunikacija
V osrčju sončne Kalifornije, v živahnem mestu San Diego, se je leta 1985 začela pisati zgodba o inovacijah, ki so za vedno spremenile svet komunikacij. Skupina sedmih vizionarjev, med njimi izjemen inženir in podjetnik Irwin Jacobs, je združila svoje znanje in strast do tehnologije ter ustanovila podjetje Qualcomm.
Irwin Mark Jacobs, rojen 18. oktobra 1933, je ameriški elektroinženir in poslovnež, najbolj znan kot soustanovitelj in nekdanji predsednik Qualcomma, vodilnega podjetja na področju brezžične tehnologije. Jacobs je diplomiral iz elektrotehnike na Univerzi Cornell in doktoriral na inštitutu Massachusetts Institute of Technology (MIT). Po doktoratu je začel svojo kariero kot profesor na MIT in Univerzi v Kaliforniji v San Diegu (UCSD). Leta 1968 je skupaj s šestimi kolegi ustanovil Linkabit, podjetje, ki je razvijalo komunikacijske sisteme za vojsko in vesoljske agencije.
Irwin Jacobs je osrednja figura, ki v 90. letu starosti stoji za podjetjem Qualcomm še danes.
Linkabit so ustanovili Irwin Jacobs, Leonard Kleinrock in Andrew Viterbi, vsi trije nekdanji podiplomski študentje na MIT. Viterbi se je preselil v Kalifornijo, kjer je delal na področju satelitov v podjetju JPL v Pasadeni, nato pa je odšel na UCLA, kjer je razvil Viterbijev algoritem za kodiranje in dekodiranje digitalnih komunikacij. Jacobs je po pridobitvi doktorata na MIT napisal knjigo Principles of Communication Engineering. Nato je eno leto delal v JPL, kjer je spoznal Viterbija, s katerim je takoj našel skupni jezik. Do leta 1966 je Jacobs postal profesor na Univerzi v Kaliforniji, San Diego. Kleinrock je bil takrat že na UCLA in trojica je ugotovila, da imajo preveč svetovalnih projektov, zato so združili svoje vire. Kasneje sta Jacobs in Viterbi zapustila podjetje, Kleinrock pa se je posvetil delu na prvem vozlišču ARPANET na UCLA.
Jerry Heller, Andrew Cohen, Klein Gilhousen in James Dunn so se kasneje pridružili Linkabitu, v 70-ih letih pa se je Jacobs vrnil, da bi pomagal pri načrtovanju telekomunikacij za satelite. Delali so pri izpopolnjevanju teorij, ki so jih razvili Claude Shannon na MIT in v Bell Labs, ter postali vodilni strokovnjaki na tem področju. Njihovo delo je bilo ključno v času vesoljske tekme. Računalniki podjetja Scientific Data Systems, ki jih je podjetje uporabljalo, so igrali pomembno vlogo v tej dobi, še preden je podjetje prevzel Xerox. Kot je Claude Shannon začel razmišljati o izgubi podatkov v zvezi s teorijo informacij med pošiljanjem telegrafov prek bodeče žice, so tudi oni razmišljali o pošiljanju slik z Marsa na Zemljo. Številni z MIT so delali pri vesoljskih projektih, mnogi izmed prvih zaposlenih pa so bili Viterbijevi doktorandi. Kot denimo Joseph Odenwalder, ki je združil Viterbijevo delo na področju dekodiranja z disertacijo z MIT, ko se je pridružil Linkabitu. Znanje iz njegove znanstvene razprave je bilo uporabljeno na vesoljskih sondah Voyager in je postavilo Linkabit na zemljevid. V 70-ih letih so razvijali digitalne signalne procesorje, kot je bil Linkabit Microprocessor, ki je Viterbijev algoritem prenesel v integrirano vezje.
Čeprav je Qualcomm peljal svojo zgodbo ločeno naprej, satelitsko sledenje vozilom Omnitracs, ki je financiralo razvoj tehnologije CDMA, deluje še danes.
Linkabit je leta 1980 za 25 milijonov dolarjev prevzelo podjetje MACOM. Ustanovitelji so se, kot je to običajno v večini primerov, sčasoma umaknili in do leta 1985 zapustili podjetje. Podjetje je nato razpadlo: nekatere enote so bile prodane, druge so se odcepile, nastala so tudi nova podjetja, ki so jih ustanovili nekdanji zaposleni. Med njimi je bilo tudi podjetje Qualcomm, ki sta ga leta 1985 ustanovila Jacobs in Viterbi. Ime Qualcomm je izpeljanka iz besed Quality Communications (kakovostne komunikacije), kar je kazalo njihovo vizijo ustvarjanja naprednih komunikacijskih sistemov, ki bi presegli obstoječe omejitve. V svojem zgodnjem obdobju se je Qualcomm osredotočil na raziskave in razvoj na področju digitalnih komunikacij. Njihova prva velika inovacija je bila tehnologija satelitskega sledenja in sporočanja, znana kot Omnitracs. Ta je omogočal spremljanje vozil z uporabo satelitske komunikacije in je hitro postal priljubljen pri transportnih podjetjih, saj je izboljšal učinkovitost in varnost flot vozil. Omnitracs je bil tako uspešen, da je postal ena izmed vodilnih rešitev za sledenje vozil v ZDA, s čimer je Qualcomm pridobil finančna sredstva za nadaljnji razvoj in inovacije.
Mobilna tehnologija CDMA je povečala zmogljivost mobilnih omrežij in izboljšala kakovost klicev.
V poznih 80-ih letih je Qualcomm začel razvijati tehnologijo CDMA (Code Division Multiple Access), ki je postala temeljna tehnologija za mobilne komunikacije. Ta je omogočila več uporabnikom uporabo iste frekvence brez motenj, s čimer je povečala zmogljivost mobilnih omrežij in izboljšala kakovost klicev. Ta tehnologija je bila precej bolj učinkovita kot prejšnje, kot sta TDMA (Time Division Multiple Access) in FDMA (Frequency Division Multiple Access). CDMA je postala ključna tehnologija za mobilne operaterje, kar je Qualcommu omogočilo hitro širitev na mednarodne trge. Podjetje je sklenilo več partnerstev in licenčnih sporazumov z vodilnimi proizvajalci telekomunikacijske opreme in mobilnimi operaterji, kar je prispevalo k široki uporabi CDMA po vsem svetu. Qualcomm je postal vodilni inovator na področju brezžične komunikacije, kar je podjetju omogočilo, da se je utrdilo kot ključni igralec v tehnološki industriji. V začetku 90-ih let je imel že več kot 800 milijonov dolarjev prihodkov.
Prvi procesorji Snapdragon so bili predstavljeni leta 2007, 26 let kasneje poganjajo tri milijarde naprav.
V začetku 90-ih let je Qualcomm začel razvijati lastne čipe za mobilne naprave, kar je leta 2007vodilo do uvedbe njihove linije procesorjev Snapdragon. Ti so postali ključni sestavni deli mnogih pametnih telefonov in drugih mobilnih naprav, saj so omogočali visoko stopnjo zmogljivosti, energetsko učinkovitost in podporo za najnovejše komunikacijske tehnologije. Procesorji Snapdragon, ki jih razvija podjetje Qualcomm, so postali sinonim za zmogljivost in inovacije v mobilni industriji. S svojo napredno arhitekturo, ki združuje visokozmogljive procesorske enote (CPU), zmogljive grafične procesorje Adreno (GPU) ter integrirane modeme za hitro povezljivost, so Snapdragon procesorji omogočili razvoj nekaterih najbolj prelomnih mobilnih naprav zadnjega desetletja.
Serija 200 Snapdragon procesorjev je bila predstavljena leta 2013 in namenjena vstopnim modelom pametnih telefonov. Njihova zasnova je omogočila uravnoteženo razmerje med zmogljivostjo in ceno, kar je bilo ključnega pomena za trge v razvoju. Naslednje serije, kot so Snapdragon 400, 600 in 800, so postopoma dvigovale standarde zmogljivosti, s poudarkom na izboljšani grafiki, hitrejši povezljivosti LTE in napredni energetski učinkovitosti. Snapdragon 800 serija je bila prva, ki je omogočala 64-bitno obdelavo podatkov, kar je prineslo občutno hitrejše delovanje in boljšo energetsko učinkovitost. Nadaljevanje teh izboljšav se je izrazilo v seriji Snapdragon 810, ki je prvič omogočila zajem in predvajanje videoposnetkov v ločljivosti 4K, ter seriji Snapdragon 820, ki je bila prilagojena tudi za virtualno resničnost.
Leta 2017 je serija Snapdragon 835 uvedla proizvodni proces 10 nm, kar je omogočilo večjo gostoto tranzistorjev in s tem še višjo zmogljivost. Z uvedbo serije Snapdragon 855 leta 2019, ki je prvič podpirala povezljivost 5G, je Qualcomm ponovno postavil nov standard v industriji. Serija Snapdragon 888, predstavljena leta 2021, pa je nadgradila vse prejšnje dosežke z izboljšanimi zmogljivostmi na področju umetne inteligence, fotografije in povezljivosti. Snapdragon procesorji tako niso zgolj gonilna sila pametnih telefonov, temveč tudi ključni element za razvoj novih tehnologij, kot so napredne kamere, razširjena in virtualna resničnost ter ultrahitra omrežja 5G. Qualcomm s procesorji Snapdragon ostaja vodilni igralec na področju mobilne tehnologije, ki postavlja temelje za prihodnost pametnih naprav.
Čeprav je tehnologija 5G Advanced še v povojih, jo nekateri mobilni telefoni, kot je Oppo Find X7 na sliki, že podpirajo.
Qualcomm vlaga znatna sredstva v raziskave in razvoj (R&D), da bi ostal na čelu tehnološkega napredka. Njihovi centri R&D po vsem svetu sodelujejo s ključnimi akademskimi in raziskovalnimi ustanovami, da bi razvili nove tehnologije in rešitve za prihodnost. Qualcomm trdo dela na področju naslednje faze tehnologije 5G, imenovani 5G-A (5G Advanced), ki bo prinesla dodatne izboljšave v zmogljivosti, zanesljivosti in učinkovitosti omrežij. 5G-A bo omogočil še hitrejše prenose podatkov, nižje latence in večjo podporo za naprave IoT. Poleg 5G Qualcomm raziskuje tudi potencial omrežij 6G, ki bodo še naprej izboljševala povezljivost in omogočala nove aplikacije ter storitve. 6G bo verjetno vključeval napredne tehnologije, kot so teraherčno valovanje (THz), umetna inteligenca za optimizacijo omrežij in kvantne komunikacije.
Qualcommov uspeh je v veliki meri sad tesnega sodelovanja z globalnim ekosistemom partnerjev, vključno z operaterji, s proizvajalci naprav, z razvijalci aplikacij in akademsko skupnostjo. Qualcomm licencira svoje tehnologije in patente, kar omogoča široko uporabo njihovih inovacij po vsem svetu. Avgusta letos je njegova tržna vrednost dosegla 181,5 milijarde ameriških dolarjev. V ozadju vsega nad dogajanjem še vedno bdi človek, s katerim se je vse skupaj začelo. Jacobs se je leta 2005 upokojil in zapustil položaj izvršnega direktorja Qualcomma, vendar je ostal aktiven v podjetju kot predsednik upravnega odbora. Poleg tega je znan tudi po svoji filantropski dejavnosti, zlasti na področju izobraževanja in znanosti. Prejel je številna priznanja za svoje delo, vključno z nacionalno medaljo za tehnologijo in inovacije, ki mu jo je leta 1994 podelil ameriški predsednik Bill Clinton.