Lahko sodobne tehnologije rešijo svet?
Letošnji CeBIT nas je napolnil z mešanimi občutki. Očitno je, da se je IT industrija znašla na razpotju, podjetja pa se na spremembe odzivajo zelo različno. Nekatera so se zatekla k varčevalnim ukrepom in želijo aktualni gospodarski krč preprosto prebroditi, spet druga stavijo na inovacije in uporabo novih tehnologij. Prav po tehnološki plati je bil sejem precej optimističen, saj so poslovni uporabniki z njega odhajali bolj zadovoljni kot pa povprečni obiskovalci.
Čeprav je bilo razstavljavcev znatno manj kot prejšnja leta, so bili letos ti s sejmom bolj zadovoljni, vsaj tako so zapisali na anketne lističe organizatorjev. Nekaj vsekakor drži - na voljo so imeli večjo izbiro prostora in čeprav je ta še vedno zelo drag, se je večini nastop na sejmu CeBIT 2012 izplačal. Organizatorji so s pomočjo razstavljavcev izračunali, da so v drugem tednu marca poslovni uporabniki na sejmu opravili več kot 7 milijonov poslovnih sestankov in navezali veliko poslovnih stikov. Koliko izmed teh bo vodilo do sklenitve novih kupčij, pa nam bodo sporočili prihodnje leto.
Rdeča nit letošnjega sejma je bilo upravljanje zaupanja. Digitalna varnost je namreč ena izmed bolj vročih tem v zadnjih mesecih, saj si vsi vpleteni prizadevajo, da bi sodobno informacijsko družbo zgradili na kakovostnih in predvsem varnih digitalnih temeljih. Prav neverjetno se zdi, da je v okviru programa CeBIT Global Conferences organizatorjem skupaj z razstavljavci uspelo organizirati več kot 1500 seminarjev in praktičnih delavnic na temo varnosti, upravljanja tveganj in zaščite v digitalnem svetu. Zaščita podatkov pred hekerji in drugimi spletnimi napadi, prevarami in drugimi oblikami zlorab postaja vse pomembnejša, saj se škoda, ki jo povzroča spletni kriminal, danes že meri v milijardah. To pa je udarec za sleherno gospodarstvo. Obiskovalce je tako zanimala predvsem ponudba varnostnih storitev iz oblaka (še posebej tistih, ki gostujejo v Nemčiji), medtem ko so jih strokovnjaki svarili pred naslednjo veliko nevarnostjo - napadi in zlorabami mobilnih telefonov, ki so danes postali še vse kar drugega kot preproste komunikacijske naprave. Nemško analitsko podjetje BITKOM je predstavilo tudi izsledke raziskave o stanju na področju digitalne varnosti v nemških podjetjih. Strokovnjaki so ugotovili, da ima vsako tretje podjetje pomanjkljivo IT varnost, še več: ne le pomanjkljivo, celo manj kot zadovoljivo. Kljub temu se je nemški sektor IKT še precej dobro odrezal, saj imajo skoraj vsa podjetja iz te panoge (kar 95 %) vpeljane rešitve za obnovo poslovanja v primeru napada ali katastrofe. Druge panoge namreč svoje podatke, tako v analogni kot digitalni obliki, varujejo precej slabše.
Da spletna varnost ne zadeva le poslovnih uporabnikov, je dokazovalo nemško Ministrstvo za notranje zadeve, ki je v zadnjem letu postalo precej dejavno tudi na področju internetne varnosti. Predstavljali so nove izobraževalne načrte, rešitve, spletne strani in zloženke, s katerimi želijo izobraziti širšo javnost, predvsem pa najmlajše, pred nevarnostmi in pastmi interneta. Nemške oblasti bodo v sodelovanju z organi pregona v prihodnjih letih prav tako zelo strogo preganjale spletni kriminal, seveda pa k podobnim ukrepom pozivajo tudi države članice EU.
Stavka delavcev v javnem sektorju je ohromila tudi CeBIT
Deutsche Messe, ki skrbi za organizacijo sejma CeBIT, zaradi precej povprečnega obiska že sicer ni imel pretiranega razloga za zadovoljstvo, nato pa ga je sredi dogajanja udarila še stavka zaposlenih v nemškem javnem sektorju. Tako so 8. marca v Hannovru na sejmišče vozili le redki vlaki in avtobusi in to je povzročilo pravi mali prometni infarkt. Pa ne zato, ker bi se na sejem vsi obiskovalci odpravili z avtomobilom (za tujce tako ali tako pride v poštev le taksi), temveč zato, ker je padel na plodna tla medijski poziv prebivalcem Hannovra, naj pokažejo svojo gostoljubnost in pomagajo obiskovalcem. Tako naj bi se več tisoč prebivalcev Hannovra s svojimi vozili za en dan prelevilo v taksiste; celo naš gostitelj nam je ponudil možnost prevoza na sejem, a seveda ne brezplačno.
Čeprav so organizatorji tako en dan izgubili precej obiskovalcev, jim je do sobote zvečer, ko se je sejem končal, še vedno uspelo našteti več kot 300 tisoč obiskovalcev iz več kot 110 držav. Tujci so k tej številki prispevali slabo šestino, nekaj več kot 50 tisoč duš.
Prihodnost je v mobilnih tehnologijah
Na trenutke se nam je zazdelo, da je letošnji CeBIT pravzaprav nadaljevanje sejma Mobile World Congress, saj je veliko poslovnih rešitev temeljilo na mobilnih tehnologijah. HTC in Samsung sta nam pokazala nove mobilnike, ki podpirajo omrežje LTE in lahko prenašajo podatke do 10-krat hitreje kot današnja omrežja. Mobilni internet namreč prodira v vse pore našega življenja, kar dokazuje plejada lahkih prenosnikov in tablic. Vsem je skupen mobilen dostop do storitev v računalniških oblakih, ki bodo naslednja velika uspešnica industrije IKT, tako za domače kot poslovne uporabnike. Mobilne operaterje še najbolj skrbi, kako se bodo njihova omrežja spoprijela s strmo rastjo podatkovnega prometa, še posebej v primeru pretočnih večpredstavnih vsebin.
Medtem ko se je laična javnost navduševala nad številnimi primerki bolj ali manj znanih tablic s podporo večprstnemu dotiku in kar štirijedrnimi procesorji, so strokovnjaki pomenljivo spremljali razvoj mobilnih aplikacij. Programerske hiše se namreč pospešeno ukvarjajo z aplikacijami, ki uporabljajo HTML5, saj jim to ponuja sprejemljivost za širše platforme, stran od zdaj v praksi uveljavljene delitve na androidni in iOS tabor.
Mobilne tehnologije bodo v prihodnosti odigrale veliko vlogo tudi na področju načrtovanja prometa in logistike, kjer so močno navzoče že danes. Izdelovalci avtomobilov bodo namreč v svoje prihodnje izdelke vgradili več mobilnih tehnologij (kakopak tudi dostop do interneta), obenem pa bodo z zbranimi podatki o prometnih navadah voznikov pomagali razbremeniti cestno infrastrukturo. To naj bi dosegli z optimizacijami semaforjev in informativnimi zasloni. Že leta 2015 naj bi bili vsi novi avtomobili opremljeni s čipom za mobilno komunikacijo, ki bo deloval po načelu M2M, torej se bo znal avtomobil do neke mere samodejno pogovarjati z (digitalizirano) okolico. Vodafone je v ta namen, denimo, predstavil posebne kartice SIM, ki delujejo po vsem svetu, imajo življenjsko dobo vsaj deset let in so odporne na temperature med -40 in +85 stopinj Celzija.
Velik potencial uporabe mobilnih tehnologij izkazuje tudi področje zdravstva. Zdravstveni delavci tako že sanjarijo, kaj vse bi lahko postorili, če bi imeli takojšen dostop do podatkov o pacientih, ki bodo nosili posebne mobilne senzorje, da bodo nadzirali njihove življenjske funkcije. Tehnologijam e- in m-zdravstva je bila posvečena cela hala na sejmu, še najbolj pa so prepričale rešitve, vdelane v navidezno vsakdanja oblačila.
Prepoznavna slovenska udeležba
Letos smo za štetje slovenskih razstavljavcev na sejmu CeBIT potrebovali dve roki, kar je vsekakor pohvalno. Veteranom, kot so Gama System, Le-tehnika, Tipro Keyboards in XLAB se je namreč priključila še peterica podjetij, ki so razstavljala v okviru t. i. slovenskega paviljona. Zanj so poskrbeli pri slovensko-nemški gospodarski zbornici in tako domačim podjetjem omogočili znatno cenejši nastop na sejmu. Slabo luč na slovensko "ekipno" predstavitev je metalo le dejstvo, da je precej podjetij svojo udeležbo odpovedalo tik pred zdajci, ko je bilo jasno, da ne bo sofinancirana s strani agencije JAPTI. To je seveda dvakrat negativno - po eni strani zato, ker je smešno, da si uspešno slovensko podjetje ne želi privoščiti nekaj tisočakov izdatka za sejemsko predstavitev, po drugi strani pa zato, ker je to ena najcenejših oblik promocije naše države, a ta zanjo prav tako ne odšteje niti centa. Kaj so si o tej zgodbi mislili sosednji paviljoni posameznih držav, ki so svoja tehnološka podjetja seveda ustrezno podprle, bržkone ni treba razlagati.
In kaj so v Hannovru predstavljala slovenska podjetja? Gama System se je držal preverjenega recepta zmogljivih dokumentnih rešitev, Tipro industrijskih in programabilnih tipkovnic ter terminalov, Le-tehnika pa železno-plastičnega repertoarja komponent, stikal in kablov. ISL Online (oziroma XLAB) je na tisoče obiskovalcev premamil z virtualno agentko/asistentko Islo, ki ima vgrajeno tehnologijo za samodejno, a zelo smiselno odgovarjanje na vprašanja uporabnikov, ter svojevrstno različico iPada 6. Velike pozornosti so bile deležne tudi njihove rešitve za podporo na daljavo.
Takole je bil videti slovenski paviljon na sejmu CeBIT.
Podjetje Datalab Tehnologije je na sejmu predstavljalo lasten poslovni programski paket PANTHEON Farm Accountinng, razvit z namenom vodenja poslovnih procesov na kmetijah. Iskratel EMS je obiskovalcem ponudil vpogled v svojo ponudbo storitev s področja proizvodne elektronske opreme, predstavitev podjetja Mikropis pa je temeljila na inovacijah in rešitvah za trgovinsko poslovanje, mobilnih tehnologijah, osrednjo vlogo pa so prevzele samopostrežne blagajne.
Nemškim in drugim podjetjem so se zdele nadvse zanimive tudi rešitve podjetja PROCESSI, ki je predstavljalo svoje implementacije poslovne programske opreme SAP ter njihove razvojne nadgradnje. Precejšnje zanimanje je poželo podjetje SITEL, ki se ukvarja z izgradnjo, upravljanjem in nadzorom lokacij z alternativnimi viri napajanja. Najbolj impresivne so bile njihove rešitve zagotavljanja sončne in vetrne energije za mobilne bazne postaje.
Prihodnje leto bo sejem CeBIT med 5. in 9. marcem.