LCD tudi za DTP
Da so dnevi navadnim monitorjem s katodno cevjo šteti, smo zapisali že davno. Da je danes v računalniških prodajalnah že kar težko najti tak monitor, tudi. Še več - danes je že skorajda nesmiselno kupiti 15-palčni LCD, saj stanejo 17- in 18-palčni le nekoliko več in počasi postajajo t.i. "mainstream". Pomislek, ki ostaja, je le v nekoliko preveliki ločljivosti (1280 × 1024 pik) za poslovno rabo, ki jo nudijo 17-palčni modeli.
Monitorji LCD imajo pred klasičnimi skorajda same prednosti. Najbolj očitna - so majhni in lahki in na mizi zasedejo zelo malo prostora. Ker slike na zaslonu ne izrisuje elektronski žarek, se le-ta ne trese, ampak je "stalno prižgana", bi lahko rekli. To občutno zmanjšuje utrujenost oči ob daljšem delu z monitorjem oz. računalnikom. Čeprav ni bilo še nikjer dokazano, da je škodljivo, morda ne bo napak omeniti, da tudi t.i. "sevanja" pri takih monitorjih ni. Slika je veliko boljša, pri čemer imamo v mislih predvsem ostrino, kontrast in seveda nikakršne težave z geometrijo ali barvno konvergenco. Slika se z leti tudi ne slabša tako zelo kot pri katodnih monitorjih, saj lahko računamo le na potemnitev slike (ko se osvetlitev nekoliko obrabi). Kakovost prikazane slike tudi ni občutljiva na magnetne vplive (navadni monitorji imajo težave že s tem, če jih prenesemo na nasprotno zemeljsko poloblo). In nenazadnje - monitorji LCD imajo dvakrat manjšo porabo električne energije.
Pa vendar obstaja kategorija monitorjev s katodno cevjo, ki je še vedno v prednosti pred monitorji s tekočimi kristali - veliki 21- (in več) palčni monitorji, ki so v uporabi v oddelkih DTP. Razlog ni v tem, da 21-palčnih LCDjev še ne bi bilo (nasprotno, prvega - NEC LCD2000 - smo preizkusili že na začetku leta 1998 in je stal 1,5 milijona tolarjev!), ampak v nezaupanju glede kakovosti prikaza, ki je pri tako resni uporabi nujen. Še nedavno so veliki monitorji LCD zmogli precej slabši prikaz slike od manjših modelov, saj je velike plošče tekočih kristalov enostavno teže izdelati in teže enakomerno osvetliti. Monitorji so bili zato pod kotom slabše vidljivi, kar v praksi pomeni, da so se prikazane barve že z manjšo spremembo kota gledanja spremenile. Enako težavo za uporabnike, ki so jim pravilne barve ključne, pomeni neenakomerna slika, ki smo jo opazili. Omenimo še odzivni čas (ki sicer v okolju DTP ni bistven), ki se je šele v zadnjem času bistveno izboljšal (beri - prilezel s 50 ms na sedaj že odličnih 8 ms).
Zlati Monitor
Med 20- in 21-palčnimi monitorji je konkurenca dokaj huda, saj smo poleg monitorjev bolj ali manj vseh imenskih izdelovalcev preizkusili tudi nekaj cenovno zelo ugodnih izdelkov manj znanih blagovnih znamk. No, kombinacija subjektivnih in objektivnih meritev (meritev barvne pravilnosti) je pokazala, da je najboljša izbira Philips 200P6IS. Izstopata predvsem barvna pravilnost, ki je med preizkušenimi modeli skorajda najboljša, in pa ostra slika, ki je tudi pod kotom zelo dobro vidna. Še nekoliko boljši je sicer NECov SpectraView 2180, ki ima poleg tega vgrajeno tudi strojno podporo za kalibriranje, vendar je njegova cena za večino (pol)profesionalcev vendarle pretirana.
Med 23- in 24-palčnim modeli konkurenca ni tako huda, vseeno pa smo lahko primerjali kar nekaj modelov. Brez dvoma je med njimi najboljši Dell 2405FPW. Sodobna osnova (najnovejši Samsungov zaslon LCD) in oprema (video vhod, USB razdelilnik in bralnik kartic) sta se odlično pokrili s kakovostjo slike, ki jo zmore prikazati. Povrh vsega je ta tudi dokaj barvno pravilna. Monitor se ponaša tudi z relativno ugodno ceno.
Preboj
Trg je z majhnimi monitorji LCD preplavljen, razvoj tehnologije pa je vzpodbudil izdelavo večjih modelov. Največji preboji so bili doseženi pri tehnologiji osnovne celice tekočih kristalov, s katero je danes mogoče izdelovati monitorje s skorajda popolno kotno vidljivostjo. Slika je namreč vidljiva, in to z nespremenjenimi barvami, celo do kota 89 stopinj (merjeno od pravokotnice na zaslon), v vseh štirih smereh.
Poleg pravilne barvne "projekcije" je bil dosežen tudi napredek pri izdelavi osvetlitve zaslonov. Katodne svetlobne plošče na zadnji strani zaslonov LCDjev danes večinoma oddajajo svetlobo, ki je zelo enakomerna po celotni površini zaslona, kar je ključno za pravilni prikaz slike. Resda smo med preizkusom opazili tudi odstopanje od idealne enakomernosti, vendar je bil v preteklosti le redkokateri monitor s katodno cevjo tako enakomeren kakor so današnji velikani LCD.
Veliki monitorji z zaslonom iz tekočih kristalov so na voljo v velikostih z diagonalo 20, 21, 23 in 24 palcev, pa tudi več, vendar so zaradi visoke cene večji formati (30, 40 in več palcev) redki. Tudi za preizkus jih je težko dobiti, saj si uvozniki oz. distributerji težko privoščijo, da bi jih imeli na zalogi. Skorajda vsak izdelovalec monitorjev, ki da kaj nase, ima v svojem programu tudi velike monitorje LCD (z nekaj izjemami), vendar je vredno opozoriti, da je z "izdelovalnjem" enako kakor je veljalo pri navadnih monitorjih: zaslone LCD izdeluje le nekaj podjetij, vgrajujejo jih druga, večinoma dalnjevzhodna podjetja, prodajajo pa potem "zveneča" imena. Izdelovalca zaslona je (uporabniku) ponavadi zelo težko ugotoviti (če se ravno ne loti relativno nevarnega razdiranja monitorja), podjetje, ki monitor sestavi, je ponavadi še bolj skrito (včasih ga lahko izsledimo v spletni zbirki ameriškega urada za komunikacije FCC, ki atestira izdelke, preden pridejo na ameriško tržišče), tako da ponavadi "operiramo" le s podjetjem, ki se na monitor podpiše. Primer je najnovejši 24-palčni Dellov monitor 2405FPW, ki ima vgrajen Samsungov zaslon, sestavlja pa ga tajvanski BenQ. Res pa je, da je posel z monitorji LCD danes taka zlata jama, da so med najuspešnejšimi prodajalci in izdelovalci monitorjev tudi največji izdelovalci LCD zaslonov - Samsung, LG/Philips in NEC.
Ločljivost
20- in 21-palčni modeli delujejo v ločljivosti 1600 × 1200 pik, 23- in 24-palčni pa v široki ločljivosti 1920 × 1200 pik (ki je odlična za prikaz dveh strani A4 v pravi velikosti!). Za tiste, ki se prvič srečujejo s tehnologijo LCD, naj ponovimo, da je to, za razliko od navadnih monitorjev s katodno cevjo, edina ločljivost, pri kateri je z monitorjem smiselno delati. Monitor LCD ima namreč dejansko toliko svetlobnih pik, zato vsako spreminjanje ločljivosti v gonilniku grafične kartice pomeni njihovo podvajanje (pri izbrani manjši ločljivosti) oz. njihovo izpuščanje (pri izbrani večji ločljivosti). V obeh primerih je slika drastično slabša kakor pri "naravni" ločljivosti monitorja. No, v Oknih to danes ni več težava, saj ob prebujanju skoraj vedno "zadenejo" ločljivost, ki je za monitor primerna, zagotovo pa to drži, ko namestimo gonilnik za monitor, ki je v paketu vedno priložen.
Tako velike ločljivosti so že na meji tistega, kar brez motenj uspe prikazati analogni vmesnik VGA. Težava je namreč v dvojni pretvorbi iz analognega v digitalni signal in nasprotno - digitalni podatki iz pomnilnika se najprej pretvorijo v analogni signal VGA, potujejo po kablu do monitorja in se tam spet spremenijo v digitalne podatke, ki jih za prikaz potrebuje. Pri ogromni količini podatkov, ki se prenašajo pri takih ločljivostih, nujno pride do napak in izgub, zato je slika velikokrat nekoliko neostra, predvsem na drobnih vzorcih nestabilna ("sneži"). K sreči je že nekaj let definiran digitalni standard priklopa - DVI, in prav vsi monitorji LCD, ki smo jih preizkusili, imajo poleg vtičnice VGA tudi vtičnico DVI. Zagotovimo lahko, da je ta za resno delo na tako velikih monitorjih LCD nujna, seveda pa za to potrebujete tudi nekoliko novejšo in ne ravno najcenejšo grafično kartico, ki premore ta vmesnik. Mimogrede, za ločljivosti, ki jih zahtevajo 30- in več-palčni LCD monitorji (npr. 2560 × 1600 pik pri 30-palčnem Applovem monitorju), navaden vmesnik DVI ni dovolj. Osnovni DVI, t.i. "single bandwith" DVI, zmore pasovno širino 165 MHz, kar je za to ločljivost premalo. V ta namen se uporabljajo grafične kartice z dvojno pasovno širino DVI (povezava seveda poteka prav tako po enem kablu in ne dveh).
Ledice namesto neonk
Ob vsej svetlosti današnjih monitorjev LCD smo že skoraj pozabili na osnovno resnico tekočih kristalov LCD - ti namreč ne oddajajo prav nobene svetlobe, ampak jo le filtrirajo (prepuščajo ali pa ne). Za prikaz slike je torej nujen dodaten vir svetlobe. Pri nekaterih različicah (npr. pri digitalnih urah) je to lahko kar ogledalo na zadnji strani kristalov (ki odbija vpadlo svetlobo), pri monitorjih LCD pa je to vedno sklop fluorescentnih luči (t.i. "neonk", čeprav so v njih pravzaprav živosrebrne pare in ne neon), ki so postavljene ob zaslon iz tekočih kristalov oz. včasih tudi za njega. Barvni monitorji LCD vsako piko te (bele) svetlobe s tremi barvnimi filtri razbijejo na tri barvne podpike, oz. na po 256 odtenkov vsake od njih.
Vse lepo in prav, vendar iz povedanega sledi, da je spekter barv, ki jih je monitor zmožen prikazati, neposredno (in ključno) odvisen od kakovosti bele svetlobe iz osvetlitve. Izkaže se, da je fluorescentna svetloba (oddaja jo fosforna prevleka na notranji strani luči, ki reagira na ultravijolično svetlobo, to pa oddajajo z električnim nabojem vzbujene živosrebrne pare) premalo "široka": že v osnovi vsebuje premajhen spekter barvnih valovnih dolžin, da bi bilo mogoče z monitorjem LCD prikazati dovolj širok spekter barv, ki bi zadovoljil zahtevne profesionalce. Prikazovanje spektra sRGB še nekako gre, medtem ko je širši AdobeRGB popolnoma nedosegljiv.
Rešitve so se prvi domislili pri NECu (sledi jim pa tudi že Samsung s svojimi najnovejšimi televizorji LCD) in v monitorju uporabili drugačen vir svetlobe - svetleče (LED) diode oz. "ledice", kot jim tudi rečemo. Za celotno osvetlitev najnovejšega monitorja SpectraView 2180 WG LED poskrbi le 48 svetlečih diod, ki so razporejene v vodoravni vrsti, dve konkavni zrcali pa njihovo svetlobo enakomerno razpršijo po celotni površini ozadja tekočih kristalov. Prednost svetlečih diod je precej večji barvni spekter svetlobe, ki jo oddajajo, povrh vsega pa lahko tega tudi programsko spreminjamo. Pri običajnih monitorjih z nastavljanjem temperature barv v nastavitvenih menujih ponavadi le spreminjamo "pretok" svetlobe prek barvnih filtrov, medtem ko lahko tukaj dejansko spreminjamo barvno temperaturo vsake svetleče diode posebej.
Rezultat je monitor, ki ima v nastavitvenih menujih poleg klasičnih izbir temperatur (v kelvinih) tudi izbiro sRGB in še posebej AdobeRGB. S tem je zagotovljen kar najbolj natančen prikaz barv, ki smo jih pridobili iz vhodnih naprav kot so npr. optični bralniki ali digitalni fotoaparati (in ki AdobeRGB že dolgo podpirajo). Tako kot smo to zapisali že pri preizkusu NECovega modela SpectraView 2180, lahko tukaj barve še dodatno strojno kalibriramo, saj je vgrajena vsa potrebna strojna oprema, ki deluje kar prek podatkovnega kabla DVI.
SpectraView 2180 WG LED smo preizkusili in reči moramo, da je prikazana slika odlična in na oko pravilna. Žal pa ga nismo mogli tudi strojno preizkusiti, saj naš kalibrator (ki sodi med kolorimetre in ne bolj natančne spektrometre) ne podpira "čudne" svetlobe, ki jo oddaja novi NEC.
Slika je zelo enakomerna (glede na to, da jo osvetljuje le 48 "lučk", je to skoraj čudež) in ostra, vendar nekoliko manj kontrastna, kakor smo je vajeni pri nekaterih svetlejših monitorjih LCD. Malce je nenavadno, da je deklariran odzivni čas 25 ms - očitno so pri NECu mnenja, da ta podatek za oblikovalce, ki bodo zaslon uporabljali le v profesionalne namene, pač ni ključen (in tudi res ni).
Mimogrede - NEC zatrjuje, da ima monitor s svetlečimi diodami pred klasičnimi še eno prednost (če dejstvo, da ne vsebuje cevk s strupenimi živosrebrnimi parami, le omenimo) - večjo trajnost. Osvetlitev klasičnih LCDjev začne opazno pešati po 30.000 do 50.000 urah delovanja, svetleče diode pa naj bi zdržale do 100.000 ur.
Če vse povzamemo, ugotovimo, da je pravzaprav edina težava cena. Upamo si trditi, da v Sloveniji ne bo prav veliko uporabnikov, ki bi za monitor LCD odšteli blizu dva milijona tolarjev.
Kaj: Vrhunski 21-palčni monitor LCD, ki za osvetlitev uporablja LED diode.
Velikost: 21,3 palca.
Vrtljiv zaslon: Ne.
Cena: 1.779.900 tolarjev.
Prodaja: Acord-92, www.acord-92.si, (01) 583 72 30.
Za: Vrhunska barvna pravilnost.
Proti: Zelo visoka cena, odzivni čas 25 ms.
Barve naj bodo pravilne
Za besedo "kalibracija" je verjetno že vsakdo slišal, marsikdo tudi ve, kaj pomeni, uporablja pa jo le redkokdo. V osnovi gre za to, da vsaka naprava za prikaz ali zajem grafičnih podatkov oz. slike (fotoaprat, optični bralnik, monitor, tiskalnik) le-te prikazuje oz. zajema z določenim odstopanjem, ki je odvisno od tehnologije naprave in seveda njene kakovosti. Če pa želimo na izhodni napravi (tiskalnik, monitor) videti izdelek, ki bo vsaj približno barvno enak, kakor je bil pred zajemom z vhodno napravo (optični bralnik, fotoaparat), je treba v postopek vnesti določene popravke, ki so zbrani v t.i. barvnih profilih. Ti nikoli niso popolni, temveč le določen približek tistega kar želimo. Še posebej to velja pri prehodu z naprav, ki z barvami delajo v načinu RGB (monitorji, fotoaparati), na naprave, ki delujejo v načinu CMYK (tiskalniki). Ti dve barvni skali se namreč ne pokrivata povsem; samo kot primer naj navedemo, da čiste rdeče iz načina RGB ni mogoče popolno prikazati v načinu CMYK.
Kakorkoli že - vsaka naprava ima svoj barvni profil, nimajo pa jih vse tudi priložene v obliki datoteke. V Oknih so to datoteke s končnico ICM in veliki monitorji LCD jih imajo večinoma priložene (če se izognemo debati o profilih za tiskalnike in druge naprave v tej digitalni verigi). Če jih namestimo (običajni uporabniki to največkrat pozabimo), lahko računamo, da bo naš monitor prikazoval vsaj približno pravilne barve. Težava s priloženimi datotekami ICM je v tem, da so nespremenljive, medtem ko se svetlobni in s tem barvni pogoji v okolici monitorja neprestano spreminjajo: zvečer, ob močnejših lučeh, je barvni prikaz zagotovo precej drugačen kakor sredi dneva ob odprtem oknu.
Rešitev za resne uporabnike DTP je nakup kalibratorja, naprave, s katero lahko profile ICM izdelamo sami. Kalibrator je pravzaprav majhen optični bralnik, ki zaznava barvne odtenke na zaslonu in jih sporoča priloženi programski opremi. Priklopimo ga na USB, "obesimo" na monitor, tako da je njegov bralni del postavljen na delovno površino, in zaženemo program. Ta na zaslonu najprej izrisuje odtenke črne barve in na podlagi prebranih vrednosti svetuje, kako naj monitorju nastavimo svetlost in kontrast (ta del lahko dovolj dobro opravimo tudi "na oko", brez kalibratorja). Ko sta ti dve ključni vrednosti nastavljeni, se loti izrisovanja in branja barvnih odtenkov. Na podlagi odstopanj med tistim, kar je izrisal in kar je prebral, na koncu izdela "profilsko" datoteko ICM in jo vstavi v Okna (Lastnosti zaslona/Nastavitve/Napredno/Upravljanje barv).
Takoj po končanem postopku je ponavadi očitno, da so barve na zaslonu zdaj drugačne in bolj pravilne. Kot rečeno, je prikaz barv drugačen v različnih obdobjih dneva, zato je smiselno za večerno delo izdelati ločen profil od dnevnega. Še več - kot rečeno, se lastnosti monitorja s časom spreminjajo, zato je treba postopek kalibracije občasno ponoviti. Pri monitorjih LCD ne prav pogosto, za navadne monitorje pa naš kalibrator (MonacoOptix XR Pro) novo kalibracijo ponudi vsak teden.
Seveda pa uporaba kalibratorja ne more v popolnosti popraviti težav s prikazom barv, ki jih imajo današnji monitorji. Če določenih barv/odtenkov monitor ne zmore prikazati, jih tudi po kalibraciji ne bo mogel. Barvni spekter (t.i. gamut), ki ga monitor lahko prikaže, je pri navadnih monitorjih v največji meri odvisen od vrste fosfornih celic na sprednji strani zaslona, pri monitorjih LCD pa od izvedbe samega zaslona in vrste osvetlitve od zadaj (kajti zaslon LCD pravzaprav le barvno filtrira belo svetlobo, ki jo oddaja osvetlitev). Do nedavnega je veljalo, da zmore le redko kateri monitor prikazati polno barvno skalo AdobeRGB, ki jo druge naprave iz verige (optični bralniki, fotoaparati) že dodobra obvladajo, prikazovali so le manj zahtevno skalo sRGB. Še danes velja, da monitorji LCD v splošnem prikazujejo bolj omejeno barvno skalo kot monitorji CRT, vendar pa obstajajo tudi že izjeme - primer je NECov model z oznako WG (Wide Gamut). Je pa res, da je tudi tako omejena skala dovolj dobra, če je pravilno prikazana. In prav tega smo se lotili v preizkusu - kalibriran monitor smo s kalibratorjem še enkrat preverili in izmerili odstopanja pri prikazu barvnih odtenkov.
Le redki monitorji zmorejo prikazati barvni spekter AdobeRGB.
Dodatki
Izdelovalci monitorjev poskušajo tisto odločilno razliko, ki naj kupce pritegne k njim in ne h konkurenci, pričarati tudi z raznimi dodatki in zmogljivostmi.
Med najpogostejšimi, kar smo jih videli pri paleti 20- in večpalčnih LCDjev, je možnost vrtenja zaslona oz. t.i. "pivot", kot je to večinoma označeno na samem zaslonu. Da včasih pride prav, če bi želeli zavrteti monitor za 90 stopinj, so izdelovalci vedeli že v času starejših katodnih monitorjev, vendar je bilo takrat takih modelov relativno malo, saj ni ravno mačji kašelj, izdelati mehanizem za enostavno vrtenje 30- (in več!) kilogramskega monitorja. Razlog, zakaj bi obrnjeno sliko sploh želeli, pa je enostaven - stranice običajnih monitorjev niso enake (razmerje je 4 : 3), tako da z obrnitvijo pridobimo pokončno sliko. Slednja je praktična pri postavljanju (DTP), saj je tudi velika večina revij pokončnega (A4) formata.
"Težava" je v tem, da morata po mehanski obrnitvi zaslona tudi računalnik oz. grafična kartica poskrbeti za to, da bo slika obrnjena. Potrebujemo torej dovolj nove gonilnike za grafično kartico, ki to možnost večinoma že v osnovi podpirajo, ali si namestimo ustrezen program, ki je ponavadi priložen monitorju. Najbolj znan med njimi je Pivot Pro, različni izdelovalci pa prilagajo tudi druge izdelke. Težava s temi programi je v tem, da poskušajo bolj ali manj legalno prepričati grafični gonilnik, da naredi to, za kar ni bil predviden. To pomeni, da imamo lahko tudi težave. Med preizkusom nam je Pivot Pro enega od računalnikov toliko pokvaril, da je med prebujanjem vedno padel v moder zaslon, Samsungov program pa je npr. deloval, vendar je računalnik padel v moder zaslon takoj, ko smo se nanj hoteli priklopiti z Remote Desktop. Skratka - ob uporabi zmogljivosti samih grafičnih gonilnikov težav ne bo. Še vedno (že dolga leta ...) pogrešamo možnost, da bi sam mehanski zasuk računalniku "sporočil", da mora sliko obrniti tudi programsko. Še vedno je to treba postoriti ročno, kar pa je lahko tudi nerodno: če smo namreč zaslon že obrnili, je praktično z miško karkoli zadeti v 90 stopinj obrnjenem svetu ...
Kar nekaj monitorjev, ki smo jih preizkusili, ima vgrajeno tudi možnost prikaza video signala - delujejo torej tudi kot televizor, vendar brez vgrajenega iskalnika programov oz. tunerja. S tipkami na sprednji strani ali z izbiro v nastavitvenih menujih se lahko odločamo o preklopu med obema signaloma (video in DVI, oz. tudi VGA) in o tem, ali želimo imeti sliko v sliki (računalniško v video ali nasprotno). Žal se izkaže, da veliki monitorji LCD za prikaz videa niso primerni in da kljub podobnosti vendarle ne gre za LCD televizorje, ki jih ima v programu vedno več izdelovalcev. Razlog je v preveliki ločljivosti monitorjev oz. prevelikem številu svetilnih pik. Video signal PAL ima namreč ločljivost le 768 × 576 pik in če ga raztegnemo na polno 20-palčno ločljivost 1600 × 1200 pik (ali celo na 24-palčnih 1920 × 1200 pik!), postane slika zelo "kockasta". Vgrajeni algoritmi sicer poskušajo kocke zmehčati, vendar jim to po naših izkušnjah ne uspeva in je rezultat zaradi njih včasih še slabši. Nastavitveni menuji videorekorderja ali satelitskega sprejemnika se npr. ob robovih močno tresejo. Gledanje pomanjšanega okna (slika v sliki) je po drugi strani odlična, vendar skorajda dvomimo, da bi kdo hotel na ta način redno gledati televizijski program. Da je težava v ločljivosti, kaže tudi to, da imajo "pravi" LCD televizorji večinoma precej manjšo ločljivost. Res pa je, da bo velika ločljivost potrebna za prikaz videa HDTV, vendar za tega tako ali tako tudi vgrajena video strojna oprema ne bo prava.
Omenimo še razdelilnike USB, ki smo jih zasledili pri nekaterih modelih in jih lahko uporabimo za priklop namiznih USB naprav (tiskalnikov, bralnikov pomnilniških kartic ...). Pravzaprav je včasih kazalo, da jih bo premogel prav vsak monitor, vendar so danes dokaj redki.
Še redkejši pa so posebneži z dodatki, kakršni so bralniki pomnilniških kartic. Uporabniku, ki ima digitalni fotoaparat, bo tak dodatek zagotovo prišel zelo prav, po drugi strani pa je precej verjetno, da ga tako ali tako že nima, saj so tovrstne napravice že zelo poceni.
Kako smo preizkušali
Preizkušanja velikih monitorjev LCD smo se lotili podobno, kakor tudi sicer preizkušamo monitorje (LCD), vendar s pomembnim dodatkom - merili smo tudi s kalibratorjem. Uporabili smo X-riteov model MonacoOptix XR Pro edition.
Monitorje smo prek digitalnega priključka DVI priklopili na računalnik z grafično kartico Nvidia Geforce 6600 GT. Ko se je monitor dovolj ogrel in postal dovolj svetel, smo se ga lotili s kalibratorjem in ga s tem nastavili na pravo razmerje svetlost/kontrast in mu hkrati naredili barvni profil v datoteki ICM ter s tem barvno kar najbolje prilagodili. Nato smo v programski opremi kalibratorja izbrali preverjanje barvnega profila. Programska oprema na zaslon izriše 24 različnih barvnih odtenkov in izmeri, koliko se izrisani odtenek razlikuje od tega, kar je z zaslona dejansko prebral kalibrator. Rezultat (odstopanje barve oz. dE) je podan v obliki faktorja, kjer 1 (in manj) pomeni, da je odstopanje minimalno, 2, da je že nekoliko večje, vendar s prostim očesom še vedno nevidno, 3 in več pa že znatno odstopanje.
Odstopanja smo v obliki grafikona predstavili ob vsakem opisu monitorja. Hkrati smo izračunali tudi povprečno odstopanje in ga uporabili kot eno od vrednosti pri izboru najboljšega modela. Druga taka vrednost je največji kontrast, ki smo ga ravno tako izmerili s kalibratorjem in predstavlja razmerje med svetlostjo prikazane črne in bele barve. Opozoriti velja, da to ni "pravi" kontrast, ki se sicer meri po standardu ISO in kjer je na zaslonu hkrati izrisanih več črnih in belih kvadratov (svetlost belih tam vpliva na črne, zato je rezultat slabši), je pa dovolj dobra primerjalna vrednost.
Poleg "strojnih" meritev smo se poglobili tudi v tiste lastnosti, ki jih pri monitorjih tudi sicer pregledujemo: ostrino in enakomernost slike, kotno vidljivost, enostavnost in "opremljenost" nastavitvenega menuja, kakovost in praktičnost stojala ter seveda dodatke kot so video vhod, zvočniki, razdelilnik USB, itd. Vsako od teh lastnosti (vključno z zgoraj zapisanimi meritvami) smo ocenili z "akademskimi" ocenami od 5 do 10.
Kaj smo ugotovili
Med preizkušanjem smo ugotovili, da so "na oko" skorajda vsi veliki monitorji LCD zelo dobri, z enakomerno, ostro in kontrastno sliko. Razlike se pojavijo šele glede svetlosti in seveda pravilnosti prikaza barv, ki smo jo strojno izmerili. Izkaže se, da gre napredek neusmiljeno naprej in da so najnovejši monitorji (oz. tisti, ki imajo vgrajene najnovejše LCD zaslone) opazno boljši od starejših modelov. Starejši modeli imajo večje barvno odstopanje, slabšo svetilnost in predvsem daljši odzivni čas. Naj kot zgled navedemo le Samsung 243T in Dell 2405FPW. Dell ima vgrajen novejši Samsungov zaslon in je občutno boljši. Ob nakupu torej ne bo odveč povprašati za najnovejšimi modeli in se seveda hkrati držati običajnega priporočila pri nakupu monitorjev - monitor naj vam prodajalec priklopi na računalnik in si ga oglejte med delovanjem.
AG Neovo X20AV
Tajvansko podjetje AG Neovo je posebnež med izdelovalci monitorjev, saj izdelujejo večinoma modele, ki so zaščiteni z zelo trdim steklom (z nožem ga nismo mogli raziti) in vgrajeni v kovinsko ohišje, ter tako primerni predvsem kot prikazovalniki na javnih mestih (letališča). Tak je tudi model X20AV, ki smo ga preizkusili. Omeniti moramo, da je podstavek nekoliko neroden, saj omogoča samo nagibanje naprej/nazaj, ne pa tudi nastavljanje višine in obračanje monitorja (vrtimo ga lahko le skupaj s stojalom).
Zaščitno steklo je res trdo, vendar se močno blešči, kar je med delom moteče, poleg tega pa ima monitor zaradi njega relativno slabo kotno vidljivost. Pod ostrim kotom slika namreč nekoliko spremeni barvo, kar sicer ni značilno za Fujitsujeve zaslone, kakršen je tudi vgrajeni. Enakomernost slike je zelo dobra, le ob robovih malenkost odstopa, pohvaliti pa moramo zelo dober kontrast slike. Ostrina pa bi lahko bila boljša, še posebej na barvnih kombinacijah rdečega besedila na svetlo modri podlagi.
Monitor ima vgrajen video vhod in poleg celozaslonskega ogleda videa omogoča tudi ogled slike v sliki (računalniško v video ali obratno). Ločljivost monitorja je prevelika, da bi lahko bila celozaslonska slika dovolj kakovostna za ogled od blizu. Monitorjeve nastavitvene menuje lahko upravljamo tudi s priloženim daljincem, enako tudi zvočni vhod. Nenavadno je, da monitor zvočnikov (kljub nastavitvam za glasnost) sploh nima, ampak je le "posrednik" oz. "mixer" zanje. Odzivnost monitorja je 15 ms, kar je zelo dobro in primerno tudi za zahtevnejše igričarje in seveda za gledanje videa.
Izmerili smo, da je barvna pravilnost monitorja precej slaba in pri nekaterih barvah precej odstopa.
AG Neovo X20AV
Velikost: 20,1 palca.
Vrtljiv zaslon: Ne.
Posebnosti: Video vhod (S-Video, composit), slika v sliki, zvočni vhod/izhod z nadzorom glasnosti), daljinec.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 2,34
Cena: 279.990 tolarjev.
Za: Zelo trdno ohišje in sprednja stran zaslona. Vgrajen video vhod, priložen daljinec.
Proti: Nekoliko slabša kotna vidljivost, odblesk, slaba barvna pravilnost.
Belinea 102005
Belinea je eno od podjetij, ki pod svojim imenom prodaja različne daljnevzhodne izdelke, večinoma po zelo ugodni ceni. Da je tako, dokazuje tudi model 102005, ki smo ga preizkusili, saj je na las podoben (tako po zunanjosti kakor po lastnostih in kakovosti) monitorju PGE-GNR.
Vpetje v stojalo je nekoliko majavo, vendar stojalo omogoča obračanje v vseh smereh. Omogočeno je tudi obračanje zaslona za 90 stopinj, vendar programska oprema, ki bi temu sledila, ni priložena (res pa je, da danes to zmore kar nekaj grafičnih gonilnikov). Monitor ima vgrajene zvočnike, nastavitveni menuji pa so nekoliko osnovni, vendar pa teh pri monitorjih LCD večinoma tako ali tako ne potrebujemo.
Prikazana slika je nekoliko lisasta, kar je pri velikih LCDjih danes bolj izjema kot ne. Tudi ostrina ni vrhunska, je pa zadovoljiva. Kotna vidljivost pa je odlična, za kar je zaslužen po vsej verjetnosti Fujitsujev zaslon. Žal znaša odzivni čas 25 ms, kar je že kar veliko. Monitor je dobro kontrasten, vendar pa so meritve pokazale, da barvno precej nepravilen. To je še najbolj opazno pri svetlo zeleni in rumeni barvi, medtem ko s sivimi odtenki nima prevelikih težav.
Monitor je cenovno zelo ugoden, vendar bo za delo, ki zahteva pravilne barve, morda bolje seči nekoliko globlje v žep.
Belinea 102005
Velikost: 20,1 palca.
Vrtljiv zaslon: Da.
Posebnosti: Zvočniki.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,91.
Cena: 164.900 tolarjev.
Za: Ugodna cena.
Proti: Barvna nepravilnost, nekoliko neenakomerna slika, odzivni čas 25 ms.
Dell 2405FPW
Dellov 24-palčni široki velikan je na tokratnem preizkusu najnovejši glede uporabljene tehnologije. Uporablja najnovejši Samsungov zaslon LCD (celo Samsungov monitor 243T uporablja starejšega), ki je po vseh značilnostih vrhunski. Kotna vidljivost znaša celih 178 stopinj, kontrastno razmerje je 1000 : 1, svetilnost 500 cd/m2, odzivni čas pa je le 8 ms. Vse to se pokaže tudi v praksi. Monitor je tako zelo svetel, da mu bo marsikateri uporabnik svetlost precej zmanjšal (to smo storili tudi mi), je res izjemno kontrasten, nanj pa lahko gledamo tudi pod res zelo velikim kotom. Poleg tega je za monitor te velikosti slika zelo enakomerna. Meritve so pokazale, da je barvno povprečno pravilen.
Monitor je prav po "dellovsko" (čeprav ga dejansko izdeluje BenQ) dobro opremljen. Ima namreč 4-kratni razdelilnik USB (2x ob strani monitorja in 2x na stojalu), na levi strani pa ima celo bralnik za pomnilniške kartice (podpira vse danes razširjene formate). Ne nazadnje ima tudi video vhod, ki omogoča, da lahko na zaslonu gledamo video v celozaslonskem ali zmanjšanem (slika v sliki) načinu. Žal tudi za ta monitor velja enako kot za vse velike monitorje z video vhodom - imajo preveliko ločljivost, da bi slika bila dovolj dobra tudi za gledanje od blizu, pa tudi na daleč bomo opazili tresoče se robove menujev.
Dell 2405FPW
Velikost: 24 palcev.
Vrtljiv zaslon: Da.
Posebnosti: 4x USB, video vhod (S-Video, kompozitni, komponentni vhod), bralnik pomnilniških kartic.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,15.
Cena: 274.800 SIT.
Za: Izjemna kotna vidljivost, svetlost, kontrast, odzivnost in opremljenost. Zelo dobra barvna pravilnost. Ugodna cena.
Proti: Privzeto preveč svetla slika.
Fujitsu Siemens ScenicView P20-2
Fujitsu Siemens je največje evropsko računalniško podjetje, monitorski oddelek pa vsekakor izvira iz japonskega solastnika. Fujitsu je namreč eden najmočnejših izdelovalcev zaslonov LCD in tudi zaslon, ki je vgrajen v model P20-2, izdeluje ta japonski gigant.
Zaslon je nekoliko nestabilno pritrjen na stojalo, vendar to omogoča vrtenje v vseh smereh. Zaslon lahko zasukamo tudi v pokončni položaj, kot programska podpora le-temu pa je priložen program Pivot Pro. Na sprednji strani so v monitor vgrajeni zvočniki.
Monitor se izkaže z izjemno kotno vidljivostjo (deklarirana je kar kot 178 stopinj!), enako odlični sta tudi ostrina in kontrast. Le enakomernost je nekoliko slaba - spodnji rob je nekoliko temnejši. Da gre za enega novejših zaslonov LCD, priča tudi odzivni čas, ki znaša dobrih 16 ms.
Žal povprečna barvna pravilnost ni med boljšimi, čeprav nobena od merjenih posameznih barv ne izstopa tako drastično kot pri nekaterih drugih modelih. Še največ težav ima s prikazom svetlo oranžne barve.
Fujitsu Siemens ScenicView P20-2
Velikost: 20 palcev.
Vrtljiv zaslon: Da.
Posebnosti: Zvočniki.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,67
Cena: 176.850 tolarjev.
Za: Odlična kotna vidljivost, ostrina in kontrast. Ugodna cena.
Proti: Barvna nepravilnost, nekoliko neenakomerna slika.
Hewlett-Packard L2035
Hewlett-Packard je globalni ponudnik vsega računalniškega, tudi monitorjev, vendar teh ne izdelujejo sami (tako kakor jih tudi Dell ne). Za velike monitorje LCD imajo pogodbo s korejskim LGjem, vgrajeni pa so seveda zasloni LG-Philips.
Model L2035 sodi med dovolj nove modele, da ima spodoben odzivni čas 16 ms, sodoben pa je tudi njegov videz. Zaslon je v stojalo sicer nekoliko nestabilno vpet, vendar omogoča vrtenje v vse smeri. Obrnemo ga lahko tudi pokončno, pri čemer pomaga priložena programska oprema Pivot Pro. Mimogrede, priloženi CD-ROM ima slovenski uporabniški vmesnik (Pivot Pro seveda ne). Na monitor lahko prek video vhoda priklopimo tudi video napravo in kakovost prikazanega videa je presenetljivo dobra. Še posebej, če jo primerjamo z nekaterimi drugimi modeli, ki imajo enako (pre)veliko ločljivost. Seveda je video mogoče gledati tudi v računalniški sliki in nasprotno (slika v sliki).
Enakomernost računalniške slike je nekoliko slabša kakor pri konkurenci, čeprav odstopanja niso drastična, smo pa opazili (in izmerili) nekoliko slab kontrast. Ostrina slike je odlična, enako tudi kotna vidljivost. Barvna pravilnost je povprečna, pri čemer je treba opozoriti, da monitor pri prikazu večine barv le malo odstopa od ideala, močno mu spodleti le pri prikazu skoraj bele barve.
Hewlett-Packard L2035
Velikost: 20,1 palca.
Vrtljiv zaslon: Da.
Posebnosti: Video vhod (S-Video, kompozitni).
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,20.
Cena: 187.500 tolarjev.
Za: Dober prikaz videa, dobra ostrina in kotna vidljivost, ugodna cena.
Proti: Nekoliko neenakomerna slika, slabo prikazuje zelo svetle odtenke.
Hewlett-Packard 2335
To, da velike monitorje LCD za Hewlett-Packard izdeluje LG, smo omenili že pri 20-palčnem modelu. Enako velja tudi za 23-palčni model, ki je povrh vsega navidez skorajda enak kot manjši model, le da je večji oz. širši. To pomeni, da ima praktično stojalo (zaslon se lahko vrti v vse smeri), vendar je zaslon nekoliko mehko vpet in se ob močnejših tresljajih strese. Zaslon je vrtljiv v navpični položaj, za programsko vrtenje pa poskrbi priloženi Pivot Pro.
Na zadnji strani premore tudi video vhod, tako da lahko na zaslonu gledamo video in sicer čez ves zaslon ali pa v oknu oz. čez pol zaslona. Ločljivost je prevelika, da bi lahko računali na odlično kakovost predvajanje le tega.
Vgrajeni zaslon je LG-Philipsov izdelek in sicer prav enak, kakršnega ga ima Applov 23-palčni model, eden prvih serijskih 23-palčnih LCDjev. To hkrati pomeni, da zaslon ni ravno najnovejši, saj je že HPjev monitor na tržišču že malo več kot leto. Monitorju lahko očitamo nekoliko slabšo enakomernost, saj so robovi malo temnejši, nekoliko boljša pa bi lahko bila tudi kotna vidljivost. Ostrina je odlična, le nekoliko bolj kontrastne slike bi si želeli. Je pa zato monitor barvno zelo pravilen in sicer zelo enakomerno - nekoliko večje odstopanje je zaznati le pri skoraj beli barvi.
Mimogrede, s HPjem smo želeli primerjati tudi Applov Cinema HD, vendar ga zastopnik v času našega preizkusa ni imel na zalogi.
Hewlett-Packard 2335
Velikost: 23 palcev.
Vrtljiv zaslon: Da.
Posebnosti: Video vhod (S-Video, kompozitni).
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,10.
Cena: 298.900 tolarjev.
Za: Barvno pravilen monitor, dobra ostrina.
Proti: Nekoliko neenakomerna slika, premajhen kontrast.
IBM ThinkVision L200p
Tudi IBM velikih monitorjev LCD ne izdeluje sam. V modelu ThinkVision L200P je vgrajen LG-Philipsov zaslon LCD, ki se je izkazal kot povprečen.
Monitor je zelo špartanski, česar smo pri IBMovih monitorjih LCD že kar vajeni. Od nastavitev sta na voljo le svetlost in kontrast, s tem da kontrasta pri digitalni povezavi DVI ni mogoče nastavljati. No, res pa je, da lahko druge nastavitve (npr. barvne krivulje), ki jih omogočajo nekateri konkurenti, prepustimo računalniku oz. barvnim profilom. Stojalo je nekoliko nerodno in ni ravno primerno za pogosto nastavljanje.
Monitor ima odlično kotno vidljivost, svetilnost pa je dokaj slaba, kar smo potrdili tudi z meritvijo. Ker smo v preizkus dobili "testni" vzorčni primerek, ne novega, je mogoče, da je bil monitor že dalj časa rabljen. Zaradi slabše svetilnosti tudi kontrast ni bil najboljši, pa tudi barve so delovale nekoliko pastelno in nevpadljivo. Zgornji del zaslona je nekoliko temnejši, odzivnost pa je razmeroma slaba - 25 ms.
Vendar pa je strojno merjenje pravilnosti barv pokazalo, da je monitor barvno zelo pravilen. Najti je sicer mogoče tudi boljše konkurente, vendar jih ni veliko. Razporejenost barvnih napak je precej enakomerna, nekoliko večji odstop je videti le pri temno rjavi in oranžni.
IBM ThinkVision L200p
Velikost: 20,1 palca.
Vrtljiv zaslon: Ne.
Posebnosti: /.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,13.
Cena: 247.200 tolarjev.
Za: Barvno pravilen monitor.
Proti: Nekoliko slabša enakomernost in predvsem svetilnost, špartansko ohišje in stojalo, odzivni čas 25 ms.
Iiyama Prolite H2130
IIyamini monitorji so bili od nekdaj eden najboljših kompromisov med ceno in kakovostjo, vendar na tem polprofesionalnem nivoju od konkurence ne izstopa. Enako, kakor pri manjših modelih, je tudi pri modelu H2130 očitno, da je monitor svetlostno zelo navit. Mogoče ga je nastaviti tako, da monitor dobesedno žari in je vse belo, kar je seveda neuporabno. S kalibratorjem smo izmerili, da je slika najboljša (in še vedno zelo svetla!) ob polovični nastavitvi tako svetlosti kot kontrasta. Zunanjost monitorja je sicer prijetna na pogled, zaslon pa je pritrjen na dobro stojalo. Na stojalu so tudi štiri vtičnice USB, ki jih bodo veseli uporabniki z namiznimi napravami USB. Omogočeno je tudi vrtenja zaslona v navpični položaj, za zasuk slike pa je priložen program Pivot Pro. Priložena sta še programa Liquid Surf, ki zmore poljubno povečevati ikone in zaslonske elemente glede na izbrano ločljivost, in Display Tune, ki omogoča nastavljanje monitorja kar iz računalnika in ne le prek nastavitvenih menujev.
Prikazana slika (vgrajen je NECov zaslon) je nekoliko lisasta, vendar izredno kontrastna. Tudi kotna vidljivost je odlična. Izkaže pa se, da monitor barvno ni najbolj pravilen. Povprečje sicer ne preseže faktorja dva (glej Kako smo preizkušali), posamezne vrednosti (predvsem modri odtenki) pa vendarle.
Iiyama Prolite H2130
Velikost: 21,3 palca.
Vrtljiv zaslon: Da.
Posebnosti: 4x USB.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,72.
Cena: 366.900 tolarjev.
Za: Kontrastna slika, prijetna zunanjost.
Proti: Nenatančen prikaz modrih odtenkov, prevelika "navitost" svetlosti, odzivni čas 25 ms.
LG Flatron L2010P
Korejski LG je eden največjih elektronskih gigantov, v solastništvu s Philipsom pa ima tudi podjetje za izdelavo in razvoj zaslonov LCD. Na tokratnem preizkusu je njihove zaslone imelo kar nekaj modelov. Med njimi je seveda tudi njihov lastni monitor LG Flatron L2010P.
Monitor ima zelo prijetno zunanjost, vendar se izkaže, da je stojalo nekoliko nerodno in nestabilno. Sicer omogoča vrtenje v vse smeri, vendar ob poskusu vrtenja levo/desno skoraj vedno zavrtimo tudi kar celotno stojalo. Poleg tega je zaslon nekoliko mehko vpet in se pretirano trese. Zaslon lahko zasučemo v navpični položaj, priložena pa je programska oprema Pivot Pro. Na voljo je tudi razdelilnik za dve napravi USB.
Nastavitev je kar nekaj, toda ob digitalni povezavi DVI jih večina ni na voljo, saj jih niti ne potrebujemo. Zanimiva je tipka Light View, ki hitro preklopi na različne predhodno nastavljene svetlosti. Praktično (če delamo tako podnevi kot ponoči), seveda pa neuporabno, če želimo stalno prikazovati pravilne barve (potrebovali bi tudi tako hiter preklop med barvnimi profili.
Monitor premore nekoliko premalo ostrine, pa tudi barve so nekoliko pastelne (slab kontrast). Tudi enakomernost ni najboljša, čeprav nezahtevni uporabniki te težave verjetno ne bodo opazili. Je pa monitor barvno zelo pravilen. Zanimivo, da je pravilnost dokaj enakomerna, vendar z eno izjemo - prikaz temno oranžne barve je zelo napačen.
LG Flatron L2010P
Velikost: 20,1 palca.
Vrtljiv zaslon: Da.
Posebnosti: 2x USB.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,10.
Cena: 170.280 tolarjev.
Za: V povprečju dobra barvna pravilnost, ugodna cena.
Proti: Nekoliko premalo kontrastna in ostra slika, manjša neenakomernost.
NEC MultiSync LCD 2080UX+
NEC, oz. NEC/Mitsubishi, kot se monitorski del podjetja imenuje od združitve z Mitsubishijem, je gotovo eden od najbolj znanih izdelovalcev monitorjev in seveda tudi samih zaslonov. Model 2080UX+ je njihov osnovni "velik" monitor LCD. Zaslon je nameščen na precej špartanskem nosilcu, ki pa vendarle omogoča vrtenje v vse smeri, poleg tega pa je tudi stabilen in zaslon dobro drži. Zaslon lahko tudi zavrtimo za 90 stopinj, vendar programska oprema, ki bi to podprla, ni priložena. Potrebujemo torej ustrezne grafične gonilnike. Kot že rečeno - tako nVidia kot ATI to v najnovejših gonilnikih že v osnovi podpirata. Na zadnji strani zaslona so kar trije vmesniki: VGA ter dvakrat DVI (-I in -D). Uporabniki si lahko z spletne strani snamejo program Naviset, ki omogoča nastavljanje monitorja prek računalnika, brez uporabe nastavitvenega menuja.
Kakovost prikazane slike je zelo dobra, čeprav bi si želeli nekoliko bolj enakomerno sliko, pa tudi nekoliko bolj kontrastno. Kotna vidljivost je odlična, kar pa danes tako ali tako velja že za skoraj vse velike monitorje LCD. Slika je morda nekoliko manj ostra, vendar pa je zato barvno dokaj pravilna. Zanimivo je, da ima monitor nekaj težav s pravilnim prikazom temnejših barv (temno rjava, modra...), medtem ko so pri drugih preizkušenih barvah odstopanja manjša.
NEC MultiSync LCD 2080UX+
Velikost: 20,1 palca.
Vrtljiv zaslon: Da.
Posebnosti: /.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,25.
Cena: 239.900 tolarjev.
Za: Trije vhodi, stabilen in uporaben nosilec, dokaj barvno pravilna slika.
Proti: Nekoliko premalo kontrastna slika.
NEC SpectraView 2180
Močnejši model iz NECovih proizvodnih trakov je SpectraView 2180. Na zunaj je skoraj popolnoma enak kot cenejši model Multisync 2080UX+, le da je nekoliko večji (21,3 namesto 20,1 palca po diagonali). Nekoliko špartansko stojalo omogoča vrtenje v vse smeri, pa tudi zasuk zaslona v navpični položaj. Ustrezna programska oprema ni priložena, vendar si lahko pomagamo z gonilniki za grafično kartico. Na voljo so trije priključki za monitor in sicer VGA in dvakrat DVI. Posebnost monitorja je senčnik, ki ga namestimo okoli zaslona in zagotavlja manjše motnje svetlobe iz okolja, ter programska oprema SpectraView Profiler in Omnicolor, ki omogočata kalibriranje monitorja. Za razliko od nekaterih konkurentov, ki na zaslonu izrisujejo barvne vzorce, ki jih moramo ocenjevati ročno (z očmi), je tu kalibracijo prava, strojna. Monitor ima namreč vgrajeno ustrezno strojno podporo, ki jo nadzoruje kar prek podatkovnega kabla.
Monitor smo kalibrirali tudi z našim strojnim kalibratorjem (mimogrede, senčnik ima na zgornji strani luknjo, namenjeno prav takim posegom) in ugotovili, da je prikazana slika zelo pravilna, najbolj med vsemi preizkušenimi monitorji. Še največ odstopanja smo ugotovili pri zelo svetlo in zelo temno sivi, drugod so bila odstopanja zanemarljiva. Slika je sicer zelo kontrastna in svetla, enako smo bili navdušeni tudi nad kotno vidljivostjo.
NEC SpectraView 2180
Velikost: 21,3 palca.
Vrtljiv zaslon: Da.
Posebnosti: /.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 0,89.
Cena: 499.900 tolarjev.
Za: Priložen program za strojno kalibracijo, odlična barvna pravilnost, ostra in kontrastna slika. Trije vhodi.
Proti: Visoka cena.
PGE-GNR TS2000TF
Omenili smo že, da sta dva monitorja na tokratnem preizkusu skorajda identična - Belinea in PGE-GNR. Za slednjega vemo, da ga izdeluje eden največjih kitajskih izdelovalcev OEM, ki monitorje prodaja tudi pod svojim imenom. Zaslon LCD (najverjetneje Fujitsujev izdelek) je na stojalo nameščen nekoliko nestabilno, zato se občasno trese, vendar je omogočeno vrtenje v vseh smereh. Med drugim omogoča tudi zasuk v navpični položaj, čeprav v paketu ni priložene programske opreme, ki bi to podprla tudi programsko. Potrebujemo torej dovolj nove gonilnike za grafično kartico, ki to zmorejo. Omenimo še, da ima monitor vgrajene tudi zvočnike.
Prikazana slika je nekoliko neenakomerna, vendar napaka ni huda. Tudi ostrina ni najboljša, je pa zato odlična kotna vidljivost, medtem ko je odzivni čas danes že nekoliko počasnih 25 ms. Kontrast je dober, vendar pa kalibrator pravi, da so prikazane barve precej nepravilne. To se še najbolj vidi pri svetlo zeleni in rumeni barvi.
Monitor je cenovno zelo ugoden, vendar zaradi barvne nepravilnosti ne najboljši za profesionalno delo DTP.
PGE-GNR TS2000TF
Velikost: 20,1 palca.
Vrtljiv zaslon: Da.
Posebnosti: /.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,98.
Cena: 168.975 tolarjev.
Za: Ugodna cena.
Proti: Barvna nepravilnost, nekoliko neenakomerna slika, odzivni čas 25 ms.
Philips 200P6IS
Philipsovemu monitorju 200P6IS se že na daleč vidi, da ima vgrajene zvočnike, saj ti zavzemajo precejšen del sprednjega spodnjega dela. Philips se je potrudil tudi v video smeri, tako da lahko na monitor prek video vhoda priklopimo tudi video vir. Prek menuja ali tipk lahko izbiramo, ali bo video slika čez ves zaslon ali v oknu računalniške slike. V slednji obliki je slika odlična, ni pa raztegnjena čez ves zaslon, saj ima monitor za kaj takega enostavno preveliko ločljivost in posamezne pike videa bolj ali manj uspešno poskuša povečati. Zaslon LCD lahko tudi zasukamo v navpični položaj, vendar moramo za to imeti dovolj nove gonilnike, kajti posebne programske opreme pri Philipsu za to ne prilagajo.
Zaslon LCD, ki je vgrajen, je sad razvoja skupnega nizozemsko-korejskega podjetja LG-Philips, nastavitveni menuji pa so enaki, kakršne smo pri enem od preizkušenih modelov že videli. Očitno se dandanes monitorji, tudi pri uveljavljenih znamkah, sestavljajo "po kosih". Prikazana slika je le malenkost neenakomerna (robovi so malo temnejši), kotna vidljivost pa odlična. Na prvi pogled so barve nekoliko medle (pogrešamo boljše kontrastno razmerje), vendar kalibrator pravi, da so zelo pravilne. Opaznejše težave ima le pri prikazu temno oranžne in temno sive, drugod pa so odstopanja minimalna.
Priložen je program FPAdjust, ki uporabniku pomaga nastaviti osnovne parametre, kot so svetlost in kontrast ter faza, če je monitor priklopljen prek analognega priključka VGA.
Philips 200P6IS
Velikost: 20 palcev.
Vrtljiv zaslon: Da.
Posebnosti: video vhod (S-Video, kompozitni).
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,06.
Cena: 175.900 tolarjev.
Za: Barvno zelo pravilen monitor, ugodna cena.
Proti: Nekoliko neenakomerna slika in nekoliko premajhen kontrast.
Samsung SyncMaster 213T
Korejski Samsung je eden največjih izdelovalcev zaslonov LCD (med drugim trenutno drži rekord z največjim, 82-palčnim, modelom), ki jih v svoje monitorje vdelujejo različni izdelovalci. Seveda pa jih v svoje monitorje vdeluje tudi sam.
SyncMaster 213T je na trgu že kar nekaj časa in omenili smo že, da je starost v konkurenci LCDjev najhujši sovražnik. Predvsem izstopa odzivni čas 25 ms, ki je precej daljši od danes "najhitrejših" modelov (te, mimogrede, ravno tako izdeluje Samsung), ki zmorejo le 8 ms. Težava bo ostremu očesu opazna pri predvajanju videa, predvsem pa pri igranju hitrih iger (da, take monitorje vendarle uporabljajo tudi igričarji ...). No, kontrast je kljub temu odličen, enako tudi ostrina. Le enakomernost bi lahko bila boljša, saj so vogali nekoliko svetlejši.
Zaslon je nameščen na stojalu, ki je dokaj stabilno in uporabno, zaslon pa lahko vrtimo v vseh smereh. Med drugim ga lahko zasukamo v navpični položaj, za kar je priložen tudi program Pivot Pro.
Monitorju je priložen tudi Samsungov program Natural Color, ki omogoča dokaj dobro kalibracijo prikazanih barv, čeprav ne toliko kot to zmore strojni kalibrator. Vseeno barvna pravilnost monitorja ni najboljša, čeprav se na trgu najdejo tudi manj natančni modeli. Zanimivo, da monitor dvakrat slabše prikazuje oranžno in rumeno barvo kakor preostale izmerjene barve.
Samsung SyncMaster 213T
Velikost: 21,3 palca.
Vrtljiv zaslon: Da.
Posebnosti: /.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,66.
Cena: 230.040 tolarjev.
Za: Dobro stojalo, priložen program za kalibracijo, dobra kontrast in ostrina.
Proti: Ne najboljša barvna pravilnost, odzivni čas 25 ms.
Samsung SyncMaster 243T
24-palčni Samsungov model je sodi v isto generacijo kot 21-palčni (na voljo je bil že julija lani), na kar kaže odzivni čas 25 ms. Kot rečeno, danes Samsung prodaja tudi že 8 ms zaslone LCD. Enega takih ima npr. vgrajen tudi tokrat preizkušeni Dellov 24-palčnik.
Zaslon je nameščen na dobrem stojalu, ki omogoča obračanje v vse smeri in s podporo Samsungove programa Magic Rotation sukanje v pokončni položaj. Reči moramo, da je res neverjetno, imeti 24 palčni široki monitor, postavljen pokončno. Visok je namreč kar pol metra! Škoda, da je priložen dokaj kratek kabel DVI, zato je tako vrtenje ob računalniku, ki je predaleč, lahko tudi nemogoče.
Slika je zelo svetla in kontrastna (vendar manj kakor pri novejšem Dellu), enako smo bili navdušeni tudi nad ostrino in kotno vidljivostjo. Tudi enakomernost je zelo dobra.
Priložen je program za "ročno" kalibracijo, ki dokaj dobro opravi svojo nalogo, čeprav bo resnim uporabnikom gotovo bolj prav prišel strojni kalibrator. Po strojni kalibraciji je monitor dokaj povprečno barvno pravilen, čeprav je očitno, da ima težave s pravilnim prikazom le nekaterih barvnih odtenkov. Npr. oranžne in rumene.
Moteče je, da se monitor prižiga kar nekaj sekund. Tudi po tistem, ko ga zbudimo iz "spanja".
Samsung SyncMaster 243T
Velikost: 24 palcev.
Vrtljiv zaslon: Da.
Posebnosti: /.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,26.
Cena: 323.400 tolarjev.
Za: Dobro stojalo, priložen program za kalibracijo, zelo kontrastna in svetla slika.
Proti: Odzivni čas 25 ms, prekratek kabel DVI za rotacijo.
Sony StylePro SDM-S204E
Sony, čeprav gigant domače elektronike, pa tudi računalništva, do nedavnega ni izdeloval lastnih zaslonov LCD. To se je spremenilo letos, ko je začela delovati nova tovarna podjetja S-LCD, skupne naložbe podjetij Samsung in Sony. Tudi model S204E, ki smo ga preizkusili, ima vgrajen zaslon tega podjetja. Zaslon je sicer nameščen na zelo dobro stojalo, ki je hkrati mehko za obračanje v vse smeri in stabilno, tako da se zaslon ne trese preveč. Tipke za nastavljanje ima ob strani, kar je precej bolj praktično, kakor da bi jih imel spodaj, kjer jih imajo praktično vsi drugi monitorji. Ločena tipka omogoča hitro zmanjšanje ali povečanje svetlosti zaslona, kar bi znalo včasih priti prav, seveda pa s tem pokvarimo barvne značilnosti monitorja. Za nastavljanje je sicer priložen tudi program, ki pa le izriše ustrezne sivinske vzorce na zaslon in je namenjen le nastavljanju analogne povezave VGA, ne pa tudi DVI. Monitor ima sicer dva VGA in en DVI priključek.
Je posebnež v toliko, da ima poleg nastavitev svetlosti in kontrasta tudi neposredno nastavitev moči osvetlitvene luči. Žal se izkaže, da tudi to ne pomaga izboljšanju slabega kontrasta, ki smo ga izmerili pa tudi opazili s prostim očesom. Navdušeni smo bili nad kotno vidljivostjo, medtem ko bi bila ostrina in enakomernost lahko tudi boljši. Enako tudi odzivni čas, ki znaša 25 ms. Tudi barvna pravilnost, kot smo jo izmerili, ni najboljša.
Sony StylePro SDM-S204E
Velikost: 20,1 palca.
Vrtljiv zaslon: Ne.
Posebnosti: /.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 1,41.
Cena: 239.990 tolarjev.
Za: Odlično stojalo, odlična kotna vidljivost.
Proti: Slab kontrast, ne najboljša barvna pravilnost, odzivni čas 25 ms.
Sony PremierPro SDM-P234B
23-palčni Sony širokega formata se ponaša z res lepo zunanjostjo. Stojalo je kovinsko, zaslon pa ima na sprednji strani osvetljen napis Sony, enako osvetljene pa so tudi tipka za nastavljanje ob strani (takoj ko se jih dotaknemo). Žal pa je stojalo nekoliko manj prožno kakor pri konkurenci, saj zaslonu ni moč nastavljati višine. Na zadnji strani zaslona so trije vhodi, od katerih sta dva analogna VGA in en digitalni DVI. Nastavljanje je enako kot pri 20-palčnem Sonyu, s to razliko. da lahko med barvnimi nastavitvami poleg določenih barvnih temperatur izberemo tudi sRGB. Tako kot pri 20-palčnem Sonyu, je tudi tukaj poleg svetlosti in kontrasta moč nastavljati tudi neposredno luč za osvetlitev. Ko je izbran barvni spekter sRGB, lahko nastavljamo celo samo slednjo.
Izkaže se, da je monitor kljub temu barvno dokaj nepravilen, saj ima precejšnje težave pravilno prikazati modro barvo, pa tudi svetlo rjavo. Tega z več postopki kalibracije nikakor nismo mogli popraviti. Želeli bi si tudi večjega kontrasta, saj je bila slika tudi s prostim očesom ocenjena kot nekoliko medla. Enakomernost slike je dobra, čeprav se na vogalih vidi, da je slika nekoliko temnejša. Zato pa je kotna vidljivost odlična, saj je tudi po specifikacijah nekoliko večja od tiste pri 20-palčnem Sonyju.
Sony PremierPro SDM-P234B
Velikost: 23 palcev.
Vrtljiv zaslon: Ne.
Posebnosti: /.
Povprečno odstopanje prikazanih barv: 2,01.
Cena: 499.900 tolarjev.
Za: Odlična kotna vidljivost, samosvoja oblika.
Proti: Slaba barvna pravilnost, nekoliko slab kontrast. Visoka cena.