LEDeni video

Svetleče diode (LED) že dalj časa najdemo v obeskih za ključe, pred časom so se preselile tudi v ročne svetilke, pojavljajo se celo v avtomobilskih žarometih. Tudi v računalništvu je tehnologija LED naredila kar nekaj preskokov. Od okraševanja ohišij do osvetlitve naprednejših zaslonov LCD. Tokrat bomo pisali o "LEDicah" v projektorjih. In s tem ne mislimo na osvetlitev menujskih tipk.

Za uspešno delovanje projektorja je potreben ustrezen vir svetlobe, o tem se verjetno vsi strinjamo. In to ne glede na to, ali gre za tehnologijo LCD, DLP ali LCoS. Velika večina projektorjev danes uporablja žarnice UHE ali UHP, ki ne uporabljajo žarilne nitke, temveč dve elektrodi, zaprti v steklenem balončku skupaj s hlapi živega srebra pod zelo visokim tlakom. Ob pomoči visoke napetosti sprožimo žarjenje živosrebrnih hlapov, vzdrževanje žarjenja pa poteka pri razmeroma nizki napetosti. S pravim tlakom v balončku dosežemo pravi barvni spekter in to nam da primerno belo svetlobo.

Ta tehnologija se obnese zelo dobro, pa tudi svetlobni izkoristek žarnice je precej dober (okoli 50 lumnov na watt). Slabost take žarnice je predvsem velikost, občutljivost za tresljaje ter zapletena in posledično draga izdelava. V mislih je treba imeti to, da k žarnici sodi še precizno oblikovano zrcalo, ki usmeri svetlobni žarek, ter samo ogrodje, ki drži sestavo skupaj in je odporno proti visokim temperaturam. Takšna žarnica tudi ni večna in v povprečju zdrži okoli 3000 ur delovanja, to pa glede na visoko ceno ni ravno ugodno.

Nekatere močne LEDice so zaradi boljšega odvajanja toplote vstavljene v kovinsko ohišje.

Povsem drugačen vir svetlobe so svetleče diode oz. LED (light emitting diode). Gre za silno majhen polprevodniški element, zaprt v prozorno plastično ohišje. Slednje je lahko pri zmogljivejših izvedbah tudi delno kovinsko, zaradi odvajanja toplote. Ta polprevodniški element je sestavljen iz dveh kosov polprevodnika, ki ju imenujemo p-plast in n-plast. Ko ti plasti združimo, dobimo pn-spoj, skozi katerega lahko teče električni tok (iz p-plasti v n-plast). Glede na to, iz katerega materiala je narejena polprevodniška plast, lahko pn-spoj seva svetlobo z določeno valovno dolžino. Tako lahko na primer z materialom AlGaAs (aluminijev galijev arzenid) in ustrezno napetostjo na spoju pridobimo rdečo svetlobo.

Tako zgleda LEDica na polprevodniški ravni.

Velika prednost svetlečih diod je dobesedno trenutni vklop ali izklop svetlobe. S tem lahko izredno poenostavimo LCD, DLP ali LCoS način projiciranja slike. Kot zgled vzemimo klasično tehnologijo DLP. Tu s klasičnim svetlobnim virom dobimo belo svetlobo, ki jo je treba z barvnim kolesom razbiti na tri osnovne barve (rdeča, zelena, modra). Od tu naprej se izbrani barvni odtenek prek čipa z zrcalci ustrezno odbije naprej, skozi leče samega projektorja. Pri uporabi svetlečih diod pa nam teh ni treba "barvati" z barvnim kolescem, saj so že "obarvane". Z različnimi vrstami diod lahko dosežemo različne barvne odtenke. Tako za rdeči odtenek prižgemo rdečo svetlečo diodo ter svetlobo projiciramo na čip z zrcalci, zatem jo ugasnemo in prižgemo modro itd. Z ustrezno elektroniko je tako mogoče proizvesti katerikoli barvni odtenek z mešanjem treh osnovnih barv, to pa lahko bistveno izboljša kakovost slike. Tudi jakost svetlobe lahko v trenutku spremenimo, to bo pripomoglo k večjemu kontrastnemu razmerju. Današnji projektorji si tu pomagajo z mehanskimi zaslonkami, a to seveda še dodatno podraži celotno izdelavo, pa še h glasnosti projektorja pripomore.. Ker svetleče diode ne vsebujejo občutljivih komponent in plina, je njihova življenjska doba precej daljša kot pri navadnih žarnicah. Tako lahko zdržijo tudi po več deset tisoč ur delovanja.

Edina trenutna slabost je omejena svetilnost diode. Za zadosti močan svetlobni tok tako potrebujemo več pn-spojev v istem ohišju ali pa več svetlečih diod, postavljenih tesno skupaj. Svetlobni izkoristek je približno enak izkoristku današnjih projektorjev, razvoj pa teče v smer, da bo izkoristek še precej boljši, kot ga imajo današnje varčne sijalke.

Projektorje LED zagotovo čaka svetla prihodnost, le vprašanje časa je, kdaj bodo dosegli svetlobni tok, primerljiv z današnjimi projektorji.

Današnji najmanjši projektorji LED vsebujejo take elemente in miniaturne, vendar močne LEDice.

Že pred časom smo preizkusili brezimni projektorček z LEDicami, ki pa se je izkazal bolj za igračko kot za resno orodje za projiciranje slike ali videa. Tokrat smo vzeli pod drobnogled še enega enako velikega (Optoma Pico) in dva nekoliko večja, vendar tudi veliko močnejša.

Acer K10

Acer je v svet projektorjev LED vstopil z modelom K10, ki se lahko poleg nove tehnologije pohvali še z dobro prenosljivostjo. Tehta namreč zgolj pol kilograma, z merami 12 × 12 × 5 centimetrov pa tudi pri prenosu ne zavzema veliko prostora. No, ti podatki so nekoliko zavajajoči, saj za delovanje projektorja potrebujemo še zunanji napajalnik, ki pa ni izdelan v duhu minimalnosti. A ker gre za Acerjev prvi projektor LED, jim morda lahko nekoliko pogledamo skozi prste.

Acer K10 je zasnovan na tehnologiji DLP z ločljivostjo 858 × 600 pik in lahko proizvede svetlobni tok 100 lumnov. V primerjavi s "klasiki" je to res občutno manj, pa vendar v dobro zatemnjenih prostorih povsem zadostuje. Konec koncev gre le za prenosni projektor, katerega namen ni projicirati slike z večjih razdalj. 100 lumnov pa še ne pomeni, da projektorji LED ne zmorejo tudi več. Acer uporablja projekcijski modul podjetja Luminus, ki razvija svetleče diode oz. module z imenom PhlatLight. Tako ima na voljo več razredov, ki se razlikujejo po jakosti in po razmerju slike (4 : 3 ali 16 : 9). Acer K10 uporablja najšibkejši in temu primerno najmanjši modul PhlatLight PT-39. Vse tri svetleče diode lahko hkrati proizvedejo 900 lumnov, vendar v končni stopnji zaradi izgub dobimo zgolj 100 lumnov. Kot zanimivost še omenimo, da ima podjetje Luminus na voljo tudi modul PhlatLight PT-120, ki je namenjen prvim projektorjem HD LED.

K10 je zelo preprosto zasnovan. Skorajda preveč. Povečave ni mogoče nastavljati, na voljo je zgolj gumb za nastavitev ostrine. Projektor tako pri oddaljenosti dveh metrov projicira sliko velikosti 1,2 metra po diagonali, največja priporočena oddaljenost od platna pa je slaba dva metra in pol. Tudi z vhodi niso ravno pretiravali, saj je na voljo zgolj VGA in kompozitni vhod. Ker projektorja praktično ni treba nič nastavljati, je K10 tudi brez daljinskega upravljalnika. V zameno je opremljen s samodejno nastavitvijo trapezaste slike in tako daljinskega upravljalnika praktično ne potrebujemo. Kljub majhnemu svetlobnemu toku se svetleče diode med delovanjem segrevajo. Tako ima K10 vgrajena celo dva ventilatorja, ki pa na srečo ne povzročata motečega hrupa.

Večinoma so prenosni projektorji DLP sloveli po nekoliko slabši kakovosti slike, ki je imela večinoma poudarjeno belo barvo. No, pri tehnologiji LED s kompaktnostjo ne izgubimo kakovosti in je kakovost slike primerljiva s klasičnimi projektorji LCD. Seveda zgolj v primeru, ko nas zunanja svetloba ne moti. Načeloma se Acer K10 obnese tudi pri slabše zatemnjenih prostorih, vendar z večanjem razdalje od platna hitro izgubimo na barvni razločljivosti slike.

Glede na klasične konkurente je Acer K10 nekoliko dražji in seveda občutno šibkejši. Bomo pa za ta denar dobili zelo majhen in tih prenosljiv projektor z izredno dolgo življenjsko dobo žarnice oz. svetlečih diod, ki naj bi po navedbah izdelovalca zdržale tudi nad 20.000 ur.

Acer K10

Kaj: Projektor LED.

Izdeluje: Acer, www.acer.co.uk.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Cena: 489 EUR.

Za: Kompaktnost, življenjska doba, kakovost slike.

Proti: Zunanji napajalnik.

Dell M109S

Da je prenosljivost rdeča nit projektorjev LED, potrjuje Dellov model M109S. Ta je nekoliko manjši in občutno lažji od Acerjevega modela, vendar zato tudi manj zmogljiv. Nazivni svetlobni tok je le 50 lumnov, to je le polovica moči Acerjevega projektorja. Kot vedno so se tudi tokrat Dellovi oblikovalci zelo potrudili in naredili všečno škatlico, ki meri dobrih 9 × 10 × 4 centimetrov in tehta 360 gramov, obdano s svetlečo plastiko ter modro osvetljenimi menujskimi tipkami. Če leča na ohišju ne bi bila rahlo poudarjena, marsikdo sprva sploh ne bi vedel, da gre za projektor. Na ohišju namreč ni nobene video ali VGA vtičnice, le na spodnjem delu je tanka skrita reža, kjer lahko priklopimo poseben kabel. Ta se razcepi na precej kratek kabel za VGA ter na vtičnici za kompozitni priklop in napajanje. Žal tudi tokrat napajalnik ni v ohišju, je pa v primerjavi z Acerjevim projektorjem izredno majhen oz. tanek. Uporabimo pa lahko tudi napajalnike Dellovih prenosnikov, če ponujajo napetost 19,5 V, kar dodatno pripomore k boljši prenosljivosti paketa prenosnik/projektor.

Dell M109S za projiciranje uporablja tehnologijo DLP in tribarvno LED osvetlitev. Nazivna ločljivost čipa DLP je 858 × 600 pik, to omogoča normalen prikaz slike tudi pri spreminjanju trapezaste slike. To pa lahko nastavimo ročno ali pustimo, da jo projektor nastavi samodejno. Za razliko od Acerjevega projektorja lahko pri M109S nastavljamo nekatere parametre kot na primer svetlost, jakost barv, povečavo in podobno. Med nastavitvenimi menuji se premikamo s senzorskimi tipkami na ohišju projektorja, ki imajo precej dolg odzivni čas. To pomeni zelo nerodno in dolgotrajno sprehajanje med menuji. O daljinskem upravljalniku niso razmišljali, ker naj bi bil projektor vedno na dosegu roke. Tudi gumijasti čepki na spodnji strani projektorja niso dovolj, da bi projektor lahko malenkost nastavili po višini in tako tudi izkoristili samodejno nastavitev trapezaste slike. Tako smo prepuščeni improvizaciji s podlaganjem projektorja z različnim pisarniškim materialom.

Kakovost projekcije je po pričakovanjih zelo dobra, seveda pod določenimi pogoji. Če želimo projicirati na dokaj veliki površini (do meter in pol po diagonali), moramo poskrbeti, da je soba dobro zatemnjena. S krajšanjem razdalje od projekcijskega platna se vpliv zunanje svetlobe manjša. Najboljši rezultat oz. najbolj žive barve pa bomo dosegli v popolnoma zatemnjenem prostoru. Opazili smo le eno pomanjkljivost, ki močno spominja na klasične projektorje DLP. Frekvenca menjave barv ni dovolj visoka in izurjeno oko lahko pri nekaterih odtenkih opazi utripanje slike. Vgrajeni ventilator ne povzroča motečega hrupa, moti edino piskajoči zvok, ki se spreminja glede na izbrani barvni profil. Najverjetneje gre za napajalni modul svetlečih diod.

Dell M109S ima, kljub temu da ni najzmogljivejši projektor LED, nekoliko višjo ceno v primerjavi z Acerjevim projektorjem.

Dell M109S

Kaj: Projektor LED.

Izdeluje: Dell, www.dell.com.

Prodaja: FMC, www.fmc.si.

Cena: 540 EUR.

Za: Kompaktnost, življenjska doba, kakovost slike.

Proti: Zunanji napajalnik, neodzivne menujske tipke.

Optoma Pico PK101

Podjetje Optoma je eno prvih, ki je uspešno vgradilo novi Texas Instrumentsov projekcijski modul Pico DLP, ki deluje ob pomoči treh barvnih svetlečih diod. Projektor so nekoliko neizvirno poimenovali kar Pico PK101.

Gre za prenosni projektor, ki ni namenjen povezavi z računalniki, temveč povezavi z mobilnimi napravami, ki premorejo video izhod. Tako je projektor primeren za povezavo z digitalnimi fotoaparati ali kamerami, igralnimi konzolami ali pa z naprednimi mobilnimi telefoni. Podoben projektor smo že imeli na preizkusu, vendar nas Apitek PocketCinema V10 ni ravno navdušil. Prva razlika med projektorjema je v samem projekcijskem modulu. PocketCinema uporablja tehnologijo LCoS, Optomin Pico PK101 pa novi modul DLP. Razlike v svetilnosti ni, saj imata oba svetlobni tok zgolj 10 lumnov. Razlika nastane šele v kakovosti slike. Čeprav ima Pico PK101 celo nižjo ločljivost (ta je zgolj 480 × 320 pik), kakovost slike ne trpi. Barve so precej bolj žive, kot jih dosežemo s tehnologijo LCoS. Res pa je, da v tak projektor zaradi nizke ločljivosti ne bi imelo smisla vgraditi vhoda VGA ali notranjega pomnilnika, v katerega bi lahko shranili slike in jih nato projicirali.

V primerjavi z Apitekovim PocketCinema V10 je Optoma Pico PK101 prav revno opremljen. Na ohišju bomo našli zgolj dvostopenjski gumb za vklop, s katerim lahko izbiramo delno ali polno moč svetlečih diod, kolesce za ostrenje slike ter kombiniran avdio/video vhod. Tako ne bomo našli reže za pomnilniške kartice ali notranjega pomnilnika, niti uporabniškega vmesnika za nastavitev slike. Vse našteto tudi ni tako pomembno, le morda nastavljanje barv, saj marsikatera mobilna naprava ne ponuja nastavitve parametrov izhodnega video signala. Edino, kar smo resnično pogrešali, je priročno majhno stojalo za projektor, ki so ga pri Apiteku priložili zaradi močnega segrevanja projektorja. Optoma Pico PK101 se ne segreva tako močno, le predel okoli leče se segreje na neprijetno temperaturo. Tako lahko projektor ves čas držimo v roki, a to ni tako udobno, kot če bi ga postavili na stojalo. Priložili so zgolj vmesnik, ki omogoča, da lahko projektor privijačimo na standardni navoj klasičnih stojal.

Ker gre le za prenosno napravo, Pico PK101 deluje na akumulator. Načeloma bi bil projektor lahko precej manjši, če ne bi imel vgrajenega akumulatorja, saj del, namenjen projiciranju, zasede zgolj četrtino celotne naprave. Akumulator pri polni moči zdrži dobro uro, pri polovični pa skoraj dvakrat več. Na srečo dobimo zraven še dodaten akumulator in to nam omogoča ogled filma tudi pri polni moči delovanja svetlečih diod. Polovična moč delovanja je zgolj pogojno uporabna, saj dobimo zadovoljiv rezultat le v popolnoma zatemnjenem prostoru in pri krajših razdaljah. Velikost slike je primerljiva s prej opisanim Acerjevim ali Dellovim projektorjem. Z največje razdalje dveh metrov in pol lahko projiciramo sliko, ki po diagonali meri meter in pol.

Optoma Pico PK101 je zanimiv, a vendar drag dodatek k mobilnim napravam, o uporabnosti izdelka pa raje presodite sami.

PocketCinema V10

Kaj: Projektor LED.

Izdeluje: Optoma, www.optoma.com.

Prodaja: Center projekcije, www.centerprojekcije.si.

Cena: 358,80 EUR.

Za: Kompaktnost, dodatna baterija, kakovost slike.

Proti: Brez stojala in možnosti nastavitve slike.

In kaj smo ugotovili?

Osvetlitev LED je vedno bolj "in", tako da ne čudi, da "in" postaja tudi na področju računalništva. Vendar je očitno, da vsaj za zdaj, LEDicam manjka moči oz. svetilnosti, ki je ravno pri projektorjih ključna. A na obzorju so že močnejše izvedbe, ki bodo v prihodnosti verjetno resno pretresle tudi trg računalniških projektorjev.