Legende: Dell - hitreje, bolje, ceneje

Skoraj za vsakim računalniškim podjetjem, ki je zaslužno za tehnološki napredek, kot ga uživamo danes, stoji čudežni deček ali kar skupina mladostnikov, ki so z vizijo prepričali svet. Nič drugače ni s človekom, katerega ime nosi podjetje, ki je prodalo največ računalnikov PC. V nasprotju z drugimi čudežnimi vrstniki je Michael Dell od staršev podedoval tudi izrazito podjetniško žilico.

Nadobudni Dell je s preprodajanjem znamk in zbirateljskih kartic zaslužil dovolj, da si je kupil računalnik Apple II. In njegova prihodnost je bila zapečatena.

Michael Dell se je rodil 23. februarja 1965 v mestu Houston v ameriški zvezni državi Teksas. Njegov oče je bil ortodont, mama pa borzna posrednica. Že od malih nog je bilo videti, da se je rodil s poslovno žilico. V osnovni šoli je preprodajal znamke in zbirateljske kartice igralcev bejzbola ter zaslužil dva tisoč ameriških dolarjev. Pri 14 letih si je kupil svoj prvi računalnik in ga takoj razstavil, da je videl, kako deluje. Apple II ga je popolnoma prevzel. V času študija na teksaški fakulteti se je preživljal s kupovanjem računalnikov, ki jih je nadgrajene z več diskovnega prostora in pomnilnika z dobičkom prodajal naprej. Mesečno je obrnil od 50.000 do 80.000 ameriških dolarjev. Takrat je spoznal, kako neorganiziran je računalniški posel.

Michael Dell je v času študija spoznal, da je pot tehnologije do končnega potrošnika mogoče precej skrajšati. In pri tem mastno zaslužiti.

Računalniška industrija je bila v 80. letih prejšnjega stoletja še v povojih. Tehnologija je potrebovala preveč časa, da se je znašla v rokah potrošnikov. Proces je bil počasen in drag. Michael je izračunal, da bi z lastnim sestavljanjem računalniških komponent (IBM PC) ter neposredno prodajo ceno računalnika končnemu kupcu približal za 40 odstotkov. S tisoč ameriškimi dolarji je ustanovil podjetje PC’s Limited in začel sprejemati naročila po telefonu ali pošti. Naročene izdelke je sestavil in jih skladno z mantro podjetja »hitreje, bolje, ceneje« najkasneje v treh tednih dostavil naročniku. Leta 1986, ko je dopolnil 21 let, je podjetje ustvarilo 34 milijonov ameriških dolarjev prihodkov.

Štiri leta po rojstvu podjetja, ko je bil Michael star zgolj 23 let, je Dell vstopil na borzo ter ustanovitelja izstrelil med milijonarje. Z delnicami podjetja je Michael ob borznem krstu zaslužil 30 milijonov dolarjev. Javnost je pograbila njegovo zgodbo o uspehu in čudežnega dečka primerjala z drugimi zvezdami tistega časa, kakršna sta bila Bill Gates in Steve Jobs. Vsi skupaj so računalništvo pripeljali na veliki oder in ob tem nesramno obogateli. Leta 1991 je bil Michael Dell vreden 300 milijonov dolarjev in med 400 najbogatejšimi Američani. Trg je bil navdušen nad Dellovo prilagodljivostjo, učinkovitim servisom ter nizkimi stroški. Ob prelomu tisočletja je bilo podjetje Dell največji prodajalec osebnih računalnikov na svetu. Premoženje ustanovitelja so cenili na 16 milijard ameriških dolarjev.

Poceni prenosniki Chromebook so še dodatno znižali marže trgovcem v računalniškem poslu.

Leta 2004 se je Michael Dell upokojil. Matično podjetje je bilo takrat že v težavah. Vzrok zanje je pred leti ustvaril Michael sam. Marže so se pri računalnikih znižale na nezdravo stopnjo. Michael se je ob prihodu svetovne finančne krize vrnil na čelo podjetja z njegovim imenom. Spopadel se je s številnimi težavami, med katerimi sta bila na prvem mestu računovodski škandal, ki je podjetje stal 100 milijonov dolarjev kazni, ter naraščajoči trend prenosnikov, na čelu s poceni Chromebooki, ki so še dodatno zmanjšali marže prodajalcem računalniške opreme. Rešitev je iskal s številnimi prevzemi, ki so ga stali 14 milijard ameriških dolarjev.

Egon Durban je Michaela pregovoril, naj Dell znova preide v zasebno last.

Stvari so se do leta 2012 še poslabšale, prodaja osebnih računalnikov je upadala, zanimanje trga je pritegnilo oblačno računalništvo. Dell so v javnosti omenjali le še v povezavi z drugimi pozabljenimi velikani. Michael je začutil, da je napočil trenutek za nov začetek. Mladi poslovnež Egon Durban ga je na enem izmed sestankov na havajskem sprehodu, kar je bil najljubši Michaelov način sestankovanja, pregovoril, naj podjetje umakne s trga. Dell tujega kapitala namreč ni več potreboval, ker je bil tako podcenjen. Leto kasneje se je na Wall Streetu odvila prava bitka, a pravega nasprotnika Dell in Durban nista imela, saj so drugi v resnici menili, da je računalniški trg s peceji mrtev. Poldrugo leto kasneje se je z uspehom opogumljeni par lotil nove tarče, podjetja EMC Corporation.

Harry L. You je bil človek, ki se je domislil briljantnega načrta za prevzem podatkovnega velikana EMC.

EMC je bil velikan IT-infrastrukture, oblačnega računalništva in informacijske analitike, ki si ga je Michael želel že od leta 2008. Sedem let kasneje je napočil primernejši trenutek, Dellu je voda že precej tekla v grlo, EMC pa so si zaželeli tudi tekmeci, med njimi Hewlett-Packard. Po mesecih prepričevanja in udinjanja vodstvu sta se Durban in Dell znašla pred na videz nepremostljivo oviro – za prevzem sta potrebovala 65 milijard dolarjev v denarju. Na srečo jima je pomagal Harry You, eden izmed direktorjev EMC, ki je načrt za prevzem Durbanu skiciral kar na prtiček med letom v Silicijevo dolino.

Ob pomoči podjetja VMware v lasti EMC je Dell spet splezal na zeleno vejo.

Osrednji del briljantnega načrta je bilo hčerinsko podjetje EMC VMware, ki je kotiralo na borzi s posebno vrsto delnic tracking stock. Te omogočajo upravi, da obdrži nadzor nad posameznim obratom ali hčerinsko družbo. Če družba izda tracking stock, lahko odloča med prodajo na trgu in distribucijo novih delnic obstoječim delničarjem. Imetniki teh delnic nimajo enakih pravic kot imetniki navadnih oziroma delničarji, ki imajo v lasti delnice matične družbe. V nasprotju z navadnimi delnicami ali delnicami z glasovalno pravico vsebujejo tracking stock zgolj polovično ali četrtinsko pravico do glasovanja, v nekaterih primerih pa sploh ne vsebujejo glasovalne pravice. Z razpisom 53 odstotkov delnic tracking stock za VMware jim je uspelo zmanjšati kupček denarja, potrebnega za prevzem EMC za 12 milijard USD.

V letih, ki so sledila, se je načrt s prtička izkazal za genialnega. VMware je postal najvrednejši del posla in zakladnica, iz katere sta Michael in Egon leta 2018 dvignila 14 milijard ter izplačala delničarje z 80 centi za dolar. Michael je svoje podjetje z novim imenom Dell Technologies spet ponudil trgu. Z VMware v prvi bojni vrsti je delnica po začetnem nezanimanju postala pravi hit in hitro podvojila svojo vrednost ter poplačala dobršen del dolgov, ki so nastali ob zgodovinskem prevzemu EMC. Michael je bil spet na zeleni veji in tam z 48 milijardami premoženja ostaja še danes, ko je znova zaživel tudi računalniški trg s peceji in je Dell med večjimi ponudniki podatkovnih skladišč, strežnikov in drugih računalniških storitev.