Legende - Netflix, oče pretočnega videa

Netflix je z 220 milijoni naročnikov najbolj priljubljena pretočna storitev na planetu, ki ponuja televizijsko in filmsko zabavo. Do uspeha, kot ga podjetje beleži danes, ga je pripeljalo nemalo kritičnih odločitev para vizionarjev, ki sta imela rada filme, a premalo časa, da bi si jih ogledala v časovnem roku, znotraj katerega jima ne bi bilo treba plačati zamudnine ob vračilu videokasete.

Zgodba o Netflixu se je začela avgusta 1997, ko sta Marc Randolph in Reed Hastings odprla inovativno videoteko, ki je prek svoje spletne strani izposojala filmske devedeje s pošiljanjem po običajni pošti. Novost je bila namenjena uporabnikom, ki v bližini svojega doma niso imeli klasične izposojevalnice filmov. Njihovi naročniki so preprosto obiskali spletno stran, si izbrali film, ga prejeli na dom in po končanem ogledu vrnili po pošti v priloženi kuverti. Zamisel se je porodila Hastingsu, ko je v videoteko Blockbuster z zamudo vrnil film Appolo 13. Ker je devede vrnil šest tednov čez rok, je moral doplačati 40 ameriških dolarjev. Kasneje si je v fitnesu zamislil storitev z nizkimi začetnimi stroški, ki naročnika ne bi kaznovala z zamudnino. Ko bi vrnil izposojene filme, bi na dom lahko prejel nove.

Zamisel o naročniški storitvi Netflix se je porodila Reedu Hastingsu.

Randolph danes pravi, da je zgodba o nastanku precej manj privlačna, saj sta z Reedom izgubila službi pri podjetju Pure Atria ter iskala nov posel. Našla sta ga v internetnem bumu in pojavu obstojnih medijev, ki so bili na pravi poti, da zamenjajo kasete VHS. Ne glede na to, kaj je res, sta pojav Netflixa in njegova hitra rast povzročila nemalo skrbi pri velikanu klasične izposoje, podjetju Blockbuster. Ta je zaspal in ni mogel tekmovati z naročniškim modelom, kjer je uporabnik za slabih 20 ameriških dolarjev dobil neomejen dostop do celotnega kataloga videoteke. Leta 2000 je Reed Hastings ponudi nekdanjemu predsedniku uprave videoteke Blockbuster, Johnu Antiocu, naj odkupi večinski delež Netflixa za 50 milijonov ameriških dolarjev. John je ponudbo posmehljivo zavrnil, še vedno prepričan o klasičnem način poslovanja videotek. Pet let po splavitvi storitve je Netflix na pošto dnevno dostavil več kot milijon devedejev, deset let kasneje je imel slabih sedem milijonov naročnikov in začel testirati pretočno dostavo videa.

Velikani izposoje filmov, med katerimi je bila največja veriga videotek Blockbuster, so zaspali na zastarelem poslovnem modelu in prepozno spoznali potencial Netflixovega pristopa.

Netflix, ki je ime dobil po spletnem modelu poslovanja (Net kot internet, Flix kot film), je poimenovanje dodatno upravičil s pretočnim videom. Prve stranke so sodoben način dostave filmske zabave dočakale v Kanadi. Začetki so bili skromni, uporabniki so morali imeti internet s hitrostjo 1 mbps, na voljo pa jim je bilo le tisoč naslovov iz 70-krat večjega kataloga videoteke Netflix. Sramežljiv začetek je imel domišljeno podlago. Pri Netflixu so želeli zgraditi robustno infrastrukturo ter dostojno zaščititi vsebino. Niso hoteli, da se jim zgodi prevečkrat videna situacija, ko tehnološki velikan posvoji obetajočo idejo manjšega podjetja in jo z učinkovitejšo implementacijo naredi privlačnejšo ter pogubno za prvotnega stvarnika. Neprimerljivo izkušnjo danes zagotavljajo z zmogljivimi strežniki in odlično navezo video kodekov H.264 in VP9, medtem ko video posnetke ščitijo z eno najbolj varnih protipiratskih zaščit DRM na trgu.

Tik pred zdajci odpovedani načrti za lastno predvajalno napravo so rodili novo podjetje in predvajalnik Roku.

Najprej so želeli pri Netflixu izdelati lastno strojno opremo za predvajanje pretočnega videa, a je Hastings zamisel črtal iz bojazni, da bi ga drugi proizvajalci strojne opreme zasovražili. Rekel je, da želi nekoč poklicati Applovega šefa, Steva Jobsa, in mu predlagati, naj Netflix priključi programski opremi predvajalnika Apple TV. Če bodo prodajali lastni video predvajalnik, Steve Jobs tega klica ne bo sprejel. Poteza je bila zelo tvegana, a se je vseeno izkazala za eno najboljših v zgodovini pretočnega giganta. Z ohranjeno strojno nevtralnostjo je Netflix obdržal dobre odnose s televizijskimi hišami in filmskimi studii ter se hkrati ni zapletel v vojno s proizvajalci strojne opreme. Ekipa, ki je razvijala Netflixov predvajalnik, se je odcepila in na tržišče pod okriljem novega podjetja splavila predvajalnik Roku.

Sodelovanje s kabelskim kanalom Starz je bilo za pretočno storitev Netflix zelo uspešno, za drugo stran pa precej manj, zato ni trajalo dolgo.

Naslednji pomemben korak je bila odločitev o sodelovanju z Microsoftom, iz katerega se je rodila odjemalska aplikacija za igralno konzolo Xbox 360. Netflix je bil vključen v Microsoftovo storitev Xbox Live Gold, kar je pomenilo 12 milijonov novih naročnikov, medtem ko je konzola postala dodatna draž za obstoječe Netflixove privržence. Obenem se je iz aplikacije (in drugih programskih izdelkov podjetja) rodila enotna razvojna podlaga SDK, ki je s pojavom pametnih televizorjev utrdila vodilni položaj pretočnega velikana. Leta 2008 je sklenil Netflix odličen posel s kabelskim kanalom Starz, za 30 milijonov ameriških dolarjev letno so bili naročniki deležni celotnega opusa več kot 2.500 filmov in serij. Pri Starzu so podcenili prihodnost pretočnega videa in s pogodbo pljunili v lastno skledo. Kar je bilo zanje sprva priložnost dodatnega zaslužka, je na drugi strani prispevalo k upadu lastnih strank. S poslom so naredili veliko izgubo, zato so ga čez tri leta prekinili, čeprav jim je Netflix za nadaljevanje ponudil desetkrat višjo vsoto. Netflixu ni preostalo drugega, kot da je sam poskrbel za vsebino.

House of Cards je bila prva uspešna serija lastne proizvodnje, ki je nastala kot plod skrbno načrtovane analize navad uporabnikov.

Leta 2012 so naročnikom ponudili prvo serijo lastne proizvodnje. S kriminalko Lilyhammer večjega uspeha niso doživeli, vendar niso vrgli puške v koruzo. Nova pravilna odločitev se je obrestovala že leto dni kasneje, ko se na pretočni storitvi pojavila serija House of Cards. Uspeh ni bil naključen, saj so se za serijo odločili na podlagi izčrpnih izračunov. Skupaj z informacijami, koliko ljudi si je izposodilo devede angleške različice nadaljevanke, koliko jih gleda politično dramo West Wing, koliko filme režiserja Davida Fincherja in igralca Kevina Spaceyja, so prišli do zmagovite formule. Prvi dve sezoni sta Netfix olajšali za (takrat) vrtoglavih 100 milijonov USD. Uspeh je bil huronski in odgovorne prepričal, da so nadaljevali pot v isti smeri. Danes je Netflix znan kot pretočna storitev z največjim deležem lastnih vsebin, nad katerimi so navdušeni tako gledalci kot kritiki. Netflix je med stalnimi dobitniki najprestižnejših nagrad, kost sta emmy in oskar.

Med prijemi za zadržanje vodilnega položaja na trgu so tudi kakovostne mobilne igre, ki so brezplačno na voljo vsem naročnikom.

Evropo je Netflix »napadel« leta 2014. Opogumljen z rastjo in ovenčan z nagradami je pretočno storitev najprej ponudil prebivalcem Avstrije, Belgije, Francije, Nemčije, Luksemburga in Švice. Na sončni strani Alp smo ga dobili dve leti kasneje. Čeprav še danes ne pozna slovenščine, je obnorel tudi Slovence. Začelo se je obdobje tujejezične produkcije, med katerimi velja izpostaviti pop fenomen La Casa de Papel ali Money Heist ter Squid Game. V zadnjih letih je na pretočnem trgu huda konkurenca, zato se Netflix trudi obdržati svoj delež z najrazličnejšimi prijemi. Nekateri od njih naletijo na topel sprejem, drugi takoj vzbudijo sovraštvo. Naročnikom so ponudili brezplačno igranje kakovostnih mobilnih iger, medtem ko so se na drugi strani prvemu upadu naročnikov v zgodovini zoperstavili z napovedjo preprečevanja deljenja uporabniških računov in načrtovanjem prihoda oglasov. Ali je prvih 200.000 uporabnikov manj, kolikor jih je Netflix zabeležil v prvem četrtletju letošnjega leta, znak začetka konca, ne vemo, lahko pa z gotovostjo trdimo, da bo trg, ki ga je oče pretočnega videa ustvaril praktično iz nič, živel naprej.