Legende: Signal - Zasebnost ni naprodaj

Šifrirana storitev neposrednega sporočanja Signal ima danes več kot 40 milijonov uporabnikov. Podjetje, ki skrbi zanjo, ne živi od reklam ali prodaje, temveč od prispevkov zvestih privržencev, ki se, tako kot ustanovitelj in do letošnjega leta direktor Moxie Marlinspike, trudijo internetu vrniti normalnost.

Moxie Marlinspike je posebnež, ki podobno kot njegov program uspešno skriva zasebne informacije.

Moxie Marlinspike se je kot Matthew Rosenfeld rodil v 80. letih prejšnjega stoletja v ameriški zvezni državi Georgia. Med odraščanjem se je navdušil za anarhizem in z njim povezano literaturo. Vsiljena avtoriteta na področju politike, gospodarstva in religije mu je tuja še danes, kar je med tehnološkimi veljaki precej nenavadno. Največ mu pomeni individualna svoboda in močno zagovarja tezo, da zgolj pogovor o določeni stvari ni nikoli dovolj. Z istim argumentom razlikuje med liberalizmom in miroljubnim anarhizmom. V liberalni demokraciji imamo svobodo govora in slehernik lahko pove, kaj si želi. nato izberemo stvar z največ glasovi. A kaj, ko ni nihče dejansko preizkusil nobene od obravnavanih stvari. Če nečesa ne poskusiš, ne moreš vedeti, kako je. Njegovo mnenje (in program) sproža ogromno polemik. Signal otežuje delo oblasti, a Moxie pravi, da je prav tako. Če bi živeli v svetu, kjer bi ves kriminal odkrili, kako bi vedeli, da je marihuano treba prepovedati, če je nihče ne bi uporabil?

Signal je pod eno streho združil aplikaciji za zasebno sporočanje in klicanje, TextSecure ter RedPhone (na sliki).

Veliko o njegovem življenju ni znanega, saj kot goreč zagovornik zasebnosti, Moxie osebnih informacij ne razkriva. Ko je dopolnil 18 let, se je preselil v San Francisco in se zaposlil. Službe je redno menjal, večinoma znotraj tehnološkega področja. Med drugim je bil zaposlen pri razvijalcu poslovne programske infrastrukturne opreme BEA Systems. Leta 2004 je s tremi prijatelji obnovil zapuščeno jadrnico in objadral Bahame. Posnel je video dnevnik celotne dogodivščine in ga poimenoval Hold Fast. Do leta 2010 je bil že vodja razvoja in soustanovitelj podjetja Whisper Systems, s katerim je splavil aplikaciji TextSecure in RedPhone. Prva je omogočala varno in zasebno neposredno sporočanje, druga klicanje. Konec leta 2011 je podjetje prevzel Twitter in Moxie je postal vodja računalniške varnosti pri danes priljubljenem družabnem omrežju. Položaja ni držal dolgo, v manj kot dveh letih je zapustil Twitter in ustanovil Open Whisper Systems.

Milijarder in soustanovitelj Signala Brian Acton je neprofitni krovni organizaciji posodil že več kot 100 milijonov ameriških dolarjev kapitala. Rok za vračilo se izteče leta 2068.

Open Whisper Systems je skupina za razvoj programske opreme, ki odprtokodno nadaljuje razvoj aplikacij TextSecure in RedPhone. Aplikaciji sta se do leta 2015 združili v en izdelek, program Signal. Leta 2018 je Moxie s soustanoviteljem podjetja Whatsapp Brianom Actonom, ki je prispeval prvih 50 milijonov ameriških dolarjev kapitala za nadaljnji razvoj Signala, ustanovil neprofitno organizacijo Signal Foundation. Ironično je, da je Acton zaradi organizacije Signal Foundation zapustil Whatsapp, a je ta kasneje posvojil šifriranje, ki ga je razvila ta organizacija. Oba ustanovitelja sta se odločila, da bo Signal deloval neprofitno, saj le tako lahko ohrani svojo integriteto.

Sporočila, poslana v aplikaciji Signal, lahko prebere le naslovnik. Do vsebine nimajo dostopa niti matično podjetje niti posamezniki ali skupine, ki bi poslano sporočilo morebiti prestregli.

Signal je hitro postal zelo priljubljen, saj zagotavlja resnično zasebnost in varnost. Vsa sporočila, poslana in prejeta v aplikaciji, so zašifrirana, tako da lahko poslano sporočilo prebere le prejemnik. Niti podjetje, ki razvija in vzdržuje aplikacijo, nima vpogleda v poslano vsebino. Če bi sporočilo nekdo prestregel, bi v roke dobil le zmešnjavo. Šifriranje je privzeto omogočeno za vse aktivnosti znotraj programa in ga ni mogoče izključiti, četudi bi si tega želeli. Program omogoča pošiljanje besedila, fotografij, zvočnih in video posnetkov ter skupinske pogovore. Nad Signalom so navdušeni vsi tehnološki velikani, strokovnjaki za računalniško varnost, novinarji in celo zaposleni v državni upravi. Iz skrbno varovane skrivnosti se je Signal čez noč prelevil v fenomen na področju komunikacij.

Šifriranje sporočil tekmecem, med katerimi je tudi Applov program Messages, ni tuje, a jim do varnosti Signala manjka marsikaj. Doseči ga zaradi neodprte in profitne naravnanosti ne bodo mogli nikdar.

Signal deluje podobno kot drugi tovrstni programi, omogoča pošiljanje običajnih sporočil, ki se prelevijo v čisto nekaj drugega, če ima prejemnik na drugem koncu enako aplikacijo. Po istem principu se ravnajo Applov program Messages, Telegram, Wechat in mnogi drugi. V nasprotju z njimi je koda Signala javno dostopna, kar pomeni, da ima slehernik možnost, da v njej najde pomanjkljivosti. In so jih. Mnogi. Razvijalci pa odpravili, kar je Signal spremenilo v pravo mobilno utrdbo sporočanja. Varnost in zasebnost uporabnikov sta vedno na prvem mestu. Ko je sodišče upraviteljem programa naložilo, da razkrije vse podatke o enem izmed uporabnikov, so jim pri Signalu morali ugoditi. Predali so jim vse podatke, ki so jih imeli. Sodišče je dobilo datum odprtja računa in datum zadnje aktivnosti, o vsebini in celo uporabnikovih stikih pa ni bilo ne duha ne sluha, saj teh informacij Signal v nobenem trenutku nima!

Čivk Elona Muska na Twitterju je sprožil ogromno zanimanja za program Signal.

Roko na srce je Signal imel tudi nekaj sreče. Bil je na pravem mestu v pravem trenutku. Ko sta Facebook in Twitter ameriškemu predsedniku Trumpu onemogočila dostop do svojih storitev, so njegovi podporniki mrzlično iskali alternativo. Eno izmed njih, program Parler, sta tako Apple kot Google nehala ponujati na hišnih digitalnih tržnicah, istočasno pa je Whatsapp posodobil pogoje uporabe tako, da so zahtevali delitev informacij z družabnim omrežjem Facebook. Ker so avtorji ob splavitvi novih pogojev zadevo nerodno obrazložili, so ljudje mislili, da gre spet za eno od Zuckerbergovih nečednosti. Med dogajanjem je Elon Musk čivknil »Use Signal – Uporabite Signal« in pisala se je zgodovina. Zgolj naslednji dan si je aplikacijo preneslo več kot poldrugi milijon novih uporabnikov. Aplikacija, ki je povprečno dosegala 50.000 prenosov dnevno, je v tistem januarskem tednu leta 2021 zabeležila občudovanja vredno številko 17,8 milijona.

Oče Signala je posebnež, ki je objadral Bahame, preštopal Združene države Amerike in se po njih vozil izključno s tovornimi vlaki. Uživa v svobodi, ki je v današnjem času morda dragocenejša kot kadarkoli prej. Poslovnež, kriptograf in strokovnjak za varnost si želi, da bi delček te svobode občutili vsi. Kljub visoki rasti je Signal v primerjavi s programom Whatsapp in z njegovimi milijardami (2) uporabnikov še vedno palček. A za tega palčka je slišalo dovolj novih ljudi, da ga čaka svetla prihodnost. Signal je drugačen. Rojen je bil za to, da je drugačen. Ne prikazuje oglasov, ne prodaja informacij, ne računa uporabe. Obstaja, da opravlja nalogo, ki si jo je zamislil njegov stvaritelj.