Leica

Leica C-Lux 2

Ikone:

Megapike

Zum 3,6x (28-100 mm)

LCD 6,3 cm

Litij-ionski akumulator

Kartica SD

Prodaja: Fototrgovina, www.fototrgovina.si.

Cena: 500 EUR

Za: Objektiv, umirjevalnik slike.

Proti: Cena, nima optičnega iskala, ročne nastavitve.

C-Lux 2 je eleganten žepni fotoaparat s kovinskim ohišjem, ki tudi brez okrogle značke z imenom prestižnega podjetja daje vedeti, da sodi v višji cenovni razred. Odlikuje ga predvsem odličen objektiv s 3,6-kratnim zumom, ki je podaljšan v širokokotni smeri in zaradi tega precej uporabnejši od siceršnjih 3-kratnih zumov, s katerimi je opremljena večina tovrstnih fotoaparatov. Pravzaprav težko dovolj poudarimo, kako pomembnih je tistih 10 milimetrov krajša goriščna razdalja.

Ob tem lahko samo z obžalovanjem ugotovimo, da so pri Leici "pozabili" na optično iskalo. Saj ne, da bi zaslon LCD ne bil dober, a marsikdaj je pogled skozi iskalo vseeno boljši, poleg tega pa pripomore tudi k stabilnejši drži fotoaparata. S katero, resnici na ljubo, prehudih težav nismo imeli, kajti vgrajen je učinkovit umirjevalnik slike, ki omogoča, da brez težav slikamo z osvetlitvenim časom 1/8 sekunde.

Prav nič bi tudi ne bilo narobe, če bi lahko ročno nastavili zaslonko in osvetlitveni čas. Od ročnih nastavitev imamo namreč na voljo le osnovne. Izbiramo lahko tudi način ostrenja, ne moremo pa spremeniti načina merjenja svetlobe. Na voljo imamo kar 21 tematskih avtomatik. Nasploh je poudarek na samodejnem delovanju. Fotoaparat zna na primer zaznati hitro se premikajoče predmete in, če je treba, povečati občutljivost tipala in ustrezno skrajšati osvetlitveni čas.

Leica se je izkazala kot zelo dober fotoaparat za brezskrbno fotografiranje. Razveselila nas je njena odzivnost in hitrost (brez težav zmore dva posnetka na sekundo, tudi v daljši seriji), svetlomer je kos večini svetlobnih razmer, ostrenje pa je hitro in natančno. Kakovost posnetkov je zelo dobra, čeprav se pri ISO 400 pri večjih povečavah že opazi nekoliko "šumeča" slika. Tudi Leicin objektiv ni popoln in v najbolj širokokotnem položaju smo na robovih slike opazili rahlo poslabšanje ostrine in sodčkastega popačenja, a le pri največjih povečavah in v manjši meri, kot pri večini tekmecev.

C-Lux 2 v žepnem ohišju združuje preprosto rabo in odlično kakovost, namenjen pa je nekoliko premožnejšim uporabnikom, ki so za ugledno znamko pripravljeni odšteti nekaj višjo ceno.

Leica pri razvoju digitalcev sodeluje s Panasonicom in C-Lux 2 je pravzaprav Lumix FX-30 z malce spremenjeno vgrajeno programsko opremo, prestižno usnjeno torbico in daljšo garancijo. Če se odločite za japonski izvirnik, boste prihranili okroglih 150 evrov.

Leica D-Lux 3

Megapike 10

Zum 4x (28-112 mm)

LCD 7,1 cm (16:9)

Litij-ionski

Kartica SD

Prodaja: Fototrgovina, www.fototrgovina.si.

Cena: 585 EUR

Za: Objektiv, umirjevalnik slike, ročne nastavitve.

Proti: Cena, nima optičnega iskala.

Leica D-Lux 3 je v tako rekoč vseh lastnostih nekoliko zmogljivejši od prejšnjega modela. Večja je občutljivost tipala, malce "daljši" je objektiv (pri čemer pa so ohranili odličen doseg v širokokotni smeri), večji je zaslon LCD, a je zato tudi fotoaparat večji. Poleg tega ima uporabnik precej več nadzora nad delovanjem, vključno z ročno izbiro osvetlitvenega časa ali zaslonke. Izberemo lahko celo shranjevanje v zapisu RAW, kar po verjetno najbolj razveselilo poklicne fotografe, ki iščejo primeren žepni model. Po drugi strani so vse napredne samodejne nastavitve enake.

Pri ločljivosti velja omeniti, da ima tipalo razmerje stranic 16:9 in bomo 10 megapik dosegli le, če bomo slikali v tem nekoliko "panoramskem" razmerju. Če raje fotografiramo v klasičnem fotografskem razmerju 3:2, bomo lahko izkoristili le dobrih 8 megapik, oziroma samo 7, če slikamo v "digitalnem" razmerju 4:3.

Pri preizkušanju se je fotoaparat zelo dobro izkazal, čeprav v nekaterih pogledih zaostaja za manjšim bratom. Davek večji ločljivosti je očitno odzivnost in hitrost, ki je sicer povsem spodobna, a ne tako zelo dobra kakor pri C-Lux 2. Nekaj več je tudi digitalnega šuma, proti kateremu se vgrajeni slikovni procesor sicer dovolj uspešno bori, a pri večjih občutljivostih na račun ostrine. Dokler z občutljivostjo (in povečavami) ne pretiravamo, so fotografije odlične in tudi najzahtevnejši ljubiteljski fotografi bi morali biti z njimi povsem zadovoljni.

Bliskavica je nekoliko močnejša od povprečja, pa tudi pri bližinski fotografiji se Leica solidno izkaže. Široko tipalo svoje prednosti pokaže tudi pri videu, saj se lahko odločimo celo za veliko ločljivost 1280 x 720, a žal le pri 15 sličicah/s. Pri tridesetih je največja ločljivost še vedno nadpovprečnih 848 x 480. Kakovost posnetkov zaradi močnega stiskanja žal ne odstopa bistveno od tekmecev, pa tudi zumirati ne moremo med snemanjem.

Leica D-Lux 3 je zanimiv in zelo kakovosten fotoaparat, namenjen nekoliko zahtevnejšim (in premožnejšim) uporabnikom, ki se jim zdi, da jih nekoliko omejene možnosti ročnega nadzora pri C-Lux 2 preveč omejujejo.

Tudi D-Lux 3 ima Panasonicovega dvojčka, Lumix LX-2. Vgrajena programska oprema naj bi bila pri Leici nekoliko bolj dovršena, a so razlike precej akademske narave. Leica ima poleg tega priložen Photoshop Elements in usnjeno torbico ter daljšo garancijo, v zameno za to pa je LX-2 150 evrov cenejši.

Leica M8

Megapike 10

Izmenljivi objektivi

LCD 6,3 cm

Litij-ionski

Kartica SD

Prodaja: Fototrgovina, www.fototrgovina.si.

Cena: 4200 EUR

Za: Stara šola fotografiranja.

Proti: Cena.

Leica M8 je prav poseben fotoaparat, namenjen zelo ozkemu krogu uporabnikov (med bralci Monitorja bi jih verjetno lahko prešteli na prste roke nerodnega mizarja), ki našega priporočila ne potrebujejo, zato ga tu predstavljamo predvsem kot zanimivost.

Je najnovejši predstavnik legendarne serije M, ki že več kot pol stoletja predstavlja nekakšen pojem vrhunskega fotoaparata. Njegova posebnost je optično iskalo z daljinomerom (po angleško rangefinder) in možnost menjave objektivov. V primerjavi z zrcalno-refleksnimi fotoaparati imajo tovrstni fotoaparati nekaj prednosti: so manjši, pogled skozi iskalo je jasnejši, ostrenje je natančnejše in hitrejše (sredi iskala vidimo dvojno sliko in ko se spremeni v enojno, bo fotografija ostra), ker ni zrcala, ki bi se pri slikanju dvigovalo, je delovanje tišje in mirnejše. Imajo sicer tudi nekaj slabosti, na primer skromnejše teleobjektive, ki segajo samo do 135 mm, a na splošno velja prepričanje, da od vseh vrst fotoaparatov predstavljajo najmanjšo oviro med fotografovo ustvarjalnostjo in fotografijo.

M8 ohranja vse značilnosti mehaničnih prednikov. Vzdržljivo kovinsko ohišje je primerno za poklicno rabo (in veliko kot manjši zrcalno-refleksni modeli). Ostrenje je ročno, osvetlitev pa polavtomatska (ročno moramo nastaviti zaslonko) ali povsem ročna.

Kodakovo tipalo CCD je sicer manjše od klasičnega filmskega formata "leica", a večje kakor pri marsikaterem zrcalno-refleksnem modelu. Goriščno razdaljo objektivov podaljša za 1,3x. Sočasno z M8 so pri Leici predstavili tudi prav poseben objektiv z goriščno razdaljo 16-18-21 mm (oziroma preračunano 21-24-28 mm). Objektiv nima klasičnega zuma (teh za te fotoaparate sploh ni), ampak deluje le pri omenjenih treh goriščnih razdaljah.

M8 je zelo odziven in hiter (2 posnetka/s) fotoaparat. Kakovost posnetkov je odlična, še posebno, če se odločimo za "surov" zapis RAW, ki ohrani vso ostrino vrhunskih objektivov. Digitalni šum je primerljiv z zrcalno-refleksnimi modeli, kar pomeni, da postane moteč šele pri občutljivostih, večjih od ISO 800. Omenimo še, da bliskavica ni vgrajena (je pa na fotoaparatu nastavek zanjo), za bližinsko fotografijo M8 ni primerna, pa tudi videa ne zna snemati.

Epson R-D1s z optičnim daljinomerom ima sicer "samo" 6 megapik in je narejen na osnovi precej manj prestižnega fotoaparata Cosina (oziroma Voigtlander), zato pa stane "le" 2000 evrov.