Lenovo Ideapad 5G

Lenovo je na letošnjem sejmu CES predstavil prenosnik Ideapad z vgrajenim procesorjem ARM in modemom za povezavo z mobilnimi podatkovnimi omrežji 5G (in seveda ostalimi, torej 4 in 3G). Presenetljivo hitro smo prenosnik dobili tudi na preizkus – gre za model s povsem enostavno oznako Ideapad 5G.

Osebni računalniki (Windows) s procesorji ARM se pojavljajo že kar nekaj časa, a doslej niso zares zaživeli. Glavna prednost teh naj bi bila varčnejša zasnova, zaradi manjše porabe energije je manjše tudi segrevanje. Ti procesorji so zato že več kot desetletje edina prava izbira v pametnih telefonih in tablicah. Za namizne računalnike pa je veljalo, da naj bi bili premalo strojno zmogljivi.

Kot rečeno, poskusi se na tem področju dogajajo že dolgo – Microsoft je že leta 2012 pripravil prirejeno različico sistema Windows, ki namesto na procesorjih Intel/AMD (x86/x64) tečejo na arhitekturi ARM. Glavna težava je bil izredno omejen nabor podprtih programov. Drugačna procesorska arhitektura namreč zahteva tudi prilagajanje programa na strani razvijalca. Gre za začarani krog – ker ni veliko takih računalnikov, se razvijalcem ne izplača razvijati programov za njih, ker ni programov, ni kupcev, ki bi to kupovali, ker ni kupcev se tudi podjetja tega področja ne lotevajo. Obstajajo sicer emulatorji, ki omogočajo, da program, napisan za x86, poganjamo na procesorju ARM (in obratno), a je tako delovanje zelo neučinkovito, programi pa občutno počasnejši.

Velik prelom na tem področju je prišel pred enim letom, ko je Apple napovedal prehod lastnih osebnih računalnikov na arhitekturo ARM. Apple namreč že več let razvija lastne procesorje ARM za telefone in tablice, zato smo vsi čakali, kako jim bo uspel prehod še pri osebnih računalnikih. Doslej smo preizkusili dva taka prenosnika, oba sta nas navdušila. V praksi Applovi računalniki z novimi procesorji ponujajo dobro zmogljivost ob res odlični vzdržljivosti akumulatorja. Dobro so poskrbeli tudi za emulacijo oziroma poganjanje starejših programov – razlika v hitrosti sicer obstaja, vendar dovolj majhna, da je večina uporabnikov ne opazi.

Apple je torej pokazal, da je uporaba procesorjev ARM tudi v osebnih računalnikih lahko povsem smotrna, in to je dalo tudi ostalim proizvajalcem nekaj novega zagona. Pred kratkim smo preizkusili Microsoftov prenosnik Surface Pro X SQ2, pravzaprav tablico s snemljivo tipkovnico, tokrat pa prvič tudi prenosnik tretjega proizvajalca.

Pri Lenovu na prvi pogled ni nobenega zunanjega znaka, da ne gre za povsem klasično sestavo s procesorjem x86 oziroma x64. Gre za tanek in kompakten prenosnik s kakovostnim aluminijastim ohišjem. Diagonala zaslona meri 14 palcev, ohišje 1,5 centimetra v debelino, teža je zelo prijaznega 1,2 kilograma. Tako kot pri telefonih se tudi pri prenosnikih uveljavlja praksa čim tanjših robov zaslona, tu je en centimeter spodaj, 9 milimetrov zgoraj ter po 6 milimetrov na levi in desni strani.

V uporabi je Qualcommov procesor Snapdragon SC8180XP, solidno zmogljiv osemjedrnik arhitekture ARM. Vgrajenih je 8 GB pomnilnika, podatke hranimo na pogon SSD, velik 512 GB. Kot rečeno, je na voljo podatkovna povezava (na strani je pladenj za SIM-kartico), podprta so brezžična omrežja do Wi-Fi 5, ne pa tudi novejši Wi-Fi 6. Nabor vmesnikov je običajen za tanke naprave, na voljo sta dva vmesnika USB-C (prek katerih se prenosnik tudi napaja) in en vmesnik USB-A. Pogrešali smo klasični izhod HDMI, za izvoz videa bomo tako potrebovali adapter za USB-C.

Delovanje prenosnika je dovolj hitro in tekoče, nismo pa imeli možnosti izvesti naših rednih preizkusov. Razlog je preprost – enostavno ne delujejo. Programi, ki jih uporabljamo, denimo pisarniški preizkus PCMark in igričarski 3DMark, ne delujejo na procesorjih ARM. Resda imajo Windows vgrajeno emulacijo, vendar je ta še vedno omejena na starejše 32-bitne programe. Do septembra, baje. Testna programa sta seveda 64-bitna. Nekateri drugi programi, narejeni za okolje x86 (denimo brskalnika Firefox in Chrome), so še vedno (tudi) 32-bitni, zato delujejo, a počasneje, kot bi si želeli. To je potrdil tudi spletni preizkus hitrosti Silverbench, kjer smo v »emuliranem« Firefoxu zabeležili približno 30 odstotkov slabši rezultat kot v Microsoftovem brskalniku Edge, napisanem za procesorje ARM.

Občutek imamo, kot da gre za neki stranski hobi, nekaj, kar Microsoft razvija v prostem času.

Omejitev, kaj in kako lahko na tem prenosniku sploh poganjamo, zna biti presenetljivo moteča. Najpomembnejši programi so bolj ali manj vsi na voljo – brskalniki delujejo, pisarniške zbirke tudi, programi za oglede videa in slik tudi. A večinoma delujejo prek emulacije – torej počasneje. Pozorni moramo biti tudi na to, da ne delujejo gonilniki, ki niso napisani za arhitekturo ARM. Pozabite torej na kar veliko tiskalnikov, kamer, optičnih bralnikov in še česa, kar se vam morda kotali doma (ali v službi). Ne bodo delovali.

Vendar pa zato prenosnik blesti pri – varčnosti. Ob najvišji stopnji svetlosti zaslona, izključenem spanju ter vklopljeni brezžični povezavi je ??? ur predvajal video z Youtuba. Ob polni obremenitvi s spletnim programom Silverbench pa je deloval šest ur. Oboje je res vrhunski rezultat. Po naši oceni bi pri navadnem, pisarniškem delu prenosnik zdržal tudi do 16 ur. Pri ogledu filma, kjer bi izključili brezžične povezave in zmanjšali svetlost zaslona, pa po vsej verjetnosti še kako uro več. Varčnost se pozna tudi pri proizvajanju toplote – procesor je pasivno hlajen, nima ventilatorja, torej je prenosnik povsem neslišen, ne glede na obremenitev.

Novi Ideapad s procesorjem ARM je odličen prenosnik, ki pa po našem mnenju še ni povsem pripravljen za širšo množico. Težava ni v samem prenosniku, temveč v Microsoftu. Občutek imamo, kot da Microsoft podporo procesorjem ARM jemlje kot nekakšen postranski hobi, nekaj, kar razvijajo v prostem času. Tistim, ki se radi igrajo s tehniko, bi znal biti ta prenosnik zelo všeč, sploh kot drugi računalnik, torej kot prenosnik, ki služi delu na poti in kjer ni tako bistveno, če kje kaj ne deluje. Tem bo ponudil odlično vzdržljivost baterije ob povezljivosti s podatkovnimi omrežji, majhno velikost in težo ter neslišno delovanje. Vseeno pa je pri njem preveč manjših preprek, da bi ga priporočili navadnim uporabnikom.

Lenovo Ideapad 5G

Trajanje delovanja: 6–10 ur

Zgradba in oprema: 8

Velikost in teža: 10

Mere: 32,2 × 20,7 × 1,5 cm, 1,2 kg

Značilnosti: Snapdragon SC8180XP, 2,46 GHz, 8 GB RAM, 512 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, bluetooth, 5G.

Zaslon: 14-palčni, 1.920 × 1.080 pik

Operacijski sistem: Windows 10 Home

Cena: 1.000 EUR

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Za: Vzdržljivost akumulatorja, teža, pasivno hlajenje, povezava 5G.

Proti: Omejen nabor podprtih programov.