Lenovo Yoga Pro i9 16

Lenovo je že davno vpeljal tržno oznako Yoga za prenosnike, ki se lahko preklopijo v tablice. Zdaj je ta oznaka očitno izgubila svoj prvotni namen, saj naj bi po novem šlo za prenosnike, namenjene »kreativnim« uporabnikom (čeprav se oznaka še vedno pojavlja tudi drugje, s prvotnim namenom). Na preizkus smo namreč dobili prenosnik Yoga Pro i9 s podoznako 16IRP8.

Meri torej na kreativnost, kar po domače pomeni, da imajo ti prenosniki dovolj zmogljivosti za grafične programe (torej Photoshop in podobne), tudi z nekoliko močnejšo grafično kartico. Hkrati ti prenosniki nekaj več dajo na oblikovanje kot kakšne črno-sive poslovne alternative. Na koncu pa dobimo še nadpovprečno dobre zaslone, torej take, s katerimi lažje ocenimo, kakšne so določene barve in odtenki.

Vse našteto velja tudi za preizkušeni model. Oblikovanje je sicer razmeroma zadržano. Temno sivo (storm grey) ohišje nima kakih omembe vrednih potez, sploh ko odstranimo nalepke (Intel, Nvidia). Nekaj je srebrnih napisov proizvajalca ob napisu Yoga, robovi so mehko zaobljeni. Opaznejša je turkizno zelena alternativa, za katero pa ne vemo, ali bo tudi na voljo v naših trgovinah. Ohišje je kakovostno, narejeno iz aluminija. S 16-palčnim zaslonom gre za razmeroma velik prenosnik, ki ima dovolj malo roba okoli zaslona, le okoli spletne kamere je nekoliko dvignjena izboklina. Na voljo je tudi sorodni model z manjšim, 14 palčnim zaslonom (Yoga Pro i9 14). Zaslon se v obeh primerih lahko odpre do 180 stopinj.

V oči pade res velika drsna ploščica.

V notranjosti prenosnika takoj v oči pade res velika drsna ploščica. Ta se dobro obnese, spodnji del se lahko upogne in ponudi soliden »klik«. Tipkovnica je odlična, sicer so tipke razmeroma nizke, a ponujajo presenetljivo veliko hoda. Na eni izmed omenjenih nalepk piše, da je hoda 1,5 milimetra. Iskreno povedano tega podatka pri prenosnikih ne poznamo, a po čistem občutku bi rekli, da ga je več, kot smo sicer vajeni pri tipkovnicah prenosnikov. Ta je tudi osvetljena od zadaj v beli barvi. Na voljo sta dve moči osvetlitve, zanimiva je tudi možnost samodejne osvetlitve v temnih pogojih (z vgrajenim tipalom). Na desni je visoka tipka Enter, desno od tega je tudi številčnica.

Pri zaslonu smo v naših zapiskih zabeležili oznako, da bi lahko bil OLED, a pogled v specifikacije razkrije, da gre za mini LED. Za naše oči je to izredno podobno zaslonom OLED, smo pa opazili, da je t. i. local dimming seveda slabši kot pri zaslonih OLED. To pomeni, če imamo majhne svetle objekte na zelo temni podlagi (denimo zvezde), bomo okoli njih opazili nekaj svetlobe, podobno kot pri televizorjih LCD z lokalno zatemnitvijo. Barve so sicer odlične, primerljive s tistimi pri zaslonih OLED, hkrati pa ima zaslon zelo hitro osveževanje – do 165 Hz. Tudi svetlost je dobra. Zaslon je prekrit s svetlečo prevleko, ki ima na trenutke preveč odseva. Ločljivost je visokih 3.200 × 2.000 pik. Na voljo je sicer tudi model z bolj klasično matriko IPS, v obeh različicah pa tudi z občutljivostjo na dotik.

Vmesniki sledijo ustaljenim standardom. To pomeni, da so na voljo dva vmesnika USB v klasični obliki USB-A (po eden na vsaki strani), en vmesnik USB-C (po standardu Thunderbolt, kar pomeni tudi z možnostjo izvoza videa) ter izhod HDMI. Mogoče omenimo, da lahko prenosnik napajamo tudi prek vmesnika USB-C. V našem primeru je deloval napajalnik moči 65 W, je pa seveda tako napajanje počasnejše kot s priloženim napajalnikom. Prenosnik ima namenski vhod za napajanje. Priložen napajalnik moči 170 vatov ni ravno najmanjši, s 570 grami pa tudi ni med lažjimi. Zraven sta še izhod za slušalke in bralnik pomnilniških kartic SD. Na desni strani najdemo tipko za vklop in tam se skriva tudi majhen drsnik, s katerim fizično zapremo spletno kamero. Nabor vmesnikov ne preseneča, vseeno pa se nam zdi omejen, sploh če smo navajeni uporabljati zunanjo tipkovnico in kakšno drugo periferijo. Glede na velikost ohišja bi prenosnik nedvomno zaslužil še kak vmesnik več. Tu mislimo USB – lahko USB-A ali USB-C. Vgrajena Intelova brezžična kartica AX211 podpira tudi najnovejša omrežja Wi-Fi 6E.

V uvodu smo omenili, da so ti prenosniki strojno razmeroma zmogljivi, kar velja tudi za tega. Osnovo predstavlja Intelov procesor 13., torej trenutno aktualne generacije (za namizne računalnike ravno prihaja nova, 14.). Gre za i9-13905H, procesor s šestimi hitrimi (večnitnimi) jedri, ki jih podpira osem varčnih jeder (brez večnitnega delovanja). Operacijski sistem tako pokaže 20 niti. Preizkušen prenosnik je bil opremljen s 64 GB pomnilnika, kar je tudi največ, kar ta procesor podpira. Po našem mnenju je danes 32 GB prava mera za večino zahtevnejših uporabnikov, tisti, ki se ukvarjajo z videom in drugimi velikimi ustvarjalnimi datotekami, pa bodo s pridom izkoristili vse, kar je na voljo.

Poleg procesorja imajo pri takih prenosnikih pomembno vlogo tudi grafične kartice, saj jih danes zna izkoristiti večina ustvarjalnih programov. Na ohišju opazimo nalepko Nvidia GeForce RTX Studio, vgrajena je namreč Nvidijina RTX 4070, odlična kartica srednjega razreda. Če bi se pogovarjali o računalniških igrah, bi lahko računali na odlično zmogljivost za igranje pri ločljivosti 1.440p, v določenih okvirih pa bi lahko igrali tudi pri 4K. Ob njej je sicer na voljo tudi Intelova integrirana rešitev za takrat, ko ne potrebujemo resnejših grafičnih zmogljivosti in je pomembnejše varčevanje z energijo. Na voljo so seveda tudi druge sestave, denimo s procesorjem i7 in z grafičnimi karticami RTX 4050 ali RTX 4060, seveda pa tudi z manjšimi količinami pomnilnika in manjšimi pogoni.

Novi Lenovo Yoga Pro i9 je odličen prenosnik, ki ponudi več kot dovolj zmogljivosti v solidnem ohišju in z zelo dobrim zaslonom.

Strojna oprema se zelo dobro izkaže. K temu seveda prispeva tudi hiter pogon SSD velikosti 1 TB (gre za Samsungov pogon po standardu PCIe 4.0). Tudi hladilna rešitev je dovolj zmogljiva, saj je med navadnim, pisarniškim delom prenosnik praktično neslišen, med zahtevnejšim pa je piš vetra dovolj tih, da nas ni zmotil. Tudi resnejšega segrevanja ohišja med delom nismo opazili. Ne gre pa ravno za posebej varčno sestavo. Na našem preizkusu smo namerili manj kot štiri ure – pri nezahtevnem delu ocenjujemo, da bi prišli nekje do šest ali sedem ur, odvisno tudi od osvetlitve zaslona.

Novi Lenovo Yoga Pro i9 je odličen prenosnik, ki ponudi več kot dovolj zmogljivosti v solidnem ohišju in z zelo dobrim zaslonom. Ima pa tudi slabosti. Zaslon je, denimo, vseeno malenkost slabši od OLED, ki jih najdemo pri nekaterih konkurentih (denimo Asusovi prenosniki ProArt), predvsem zaradi omejitev pri lokalni osvetlitvi. Hkrati je prenosnik tudi zelo drag, saj velja skoraj pol tretjega evrskega tisočaka. Iskreno povedano bi znala biti katera izmed malenkosti manj zmogljivih sestav boljša. Če bi lahko izbirali, bi za tako delo izbrali enako količino pomnilnika, a procesor i7 (razlika v zmogljivosti med i7-13705H in i9-13905H je namreč res majhna, nekje okoli pet odstotkov, odvisno seveda od preizkusa) in RTX 3060.

Lenovo Yoga Pro i9 16IRP8

Poslovni indeks PCMark 10 (Productivity): 6.493

Večpredstavnostni indeks PCMark 10 (Content Creation): 8.839

Trajanje delovanja: 3 ure, 50 minut

Zgradba in oprema: 10

Velikost in teža: 8

Mere: 31,4 × 22,2 × 1,5 cm; 1,4 kg

Značilnosti: Intel Core i9-13905H, 64 GB RAM, 512 GB SSD, WLAN 802.11 ax, bluetooth

Zaslon: 14-palčni, 1.920 × 1.200 pik, občutljiv na dotik

Operacijski sistem: Windows 11 Pro

Cena: 2.469 EUR

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Za: Zaslon, zmogljivost.

Proti: Cena.